Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
črêslast tudi čréslast -a -o prid. (é; ẹ́) 
  1. 1. ki vsebuje čreslo: čreslasta voda
  2. 2. po barvi podoben čreslu: čreslasti lasje
    črêslasto tudi čréslasto prisl.: čreslasto rjav
SSKJ
dolgodlákar -ja [u̯g] m (ȃ) žival z dolgo dlako, navadno pes: goji dolgodlakarje in kratkodlakarje
♦ lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako
SSKJ
glínast -a -o prid. (í) ki je iz gline: glinasti izdelki; glinast vrč; glinasta skleda
// ki vsebuje glino: glinasta tla
♦ petr. glinasti lapor; glinasti skrilavec; um. glinasta plastika
    glínasto prisl.: glinasto rjav
SSKJ
írs in jírs -a m (ȋ) 
  1. 1. nar. koroško rdečkasto rjav vol: stisnil se je k irsu in se grel ob njem
  2. 2. nar. mavrah: nabirati irse
SSKJ
kakáv -a m (ȃ) 
  1. 1. rjav prah iz praženih semen kakavovca: dodati mleku kakav; potresti narastek s kakavom
    // pijača iz tega prahu: piti, skuhati kakav; vroč kakav / skodelica kakava
  2. 2. plodovi kakavovca: obiranje kakava / vreče s kakavom s semeni kakavovca
SSKJ
kréda -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. snov za pisanje po večjih površinah, navadno v obliki podolgovatega predmeta: kupiti kredo; pisati s kredo na tablo; barvasta kreda; košček krede; škatlica kred; bled kot kreda / krojaška kreda; šolska kreda
    // petr. rahla usedlina iz hišic odmrlih luknjičark: kopati kredo / jezerska kreda usedlina iz drobcev apnenca in dolomita
  2. 2. um. mehek, navadno črn ali rjav risarski material: riše s kredo in ogljem / risba v kredi
    // risarska tehnika s takšnim materialom: kredo je opustil in začel z oljem
  3. 3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se razvili listavci in žužkojedi: jura in kreda
    ●     star. dobiti kaj na kredo na kredit, upanje
    ♦     obrt. snov za beljenje iz kaolina
SSKJ
lisíčji -a -e prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na lisice: košat lisičji rep; lisičja dlaka; lisičje bevskanje, lajanje / lisičje krzno / lisičji brlog / lisičja kučma
    // tak kot pri lisici: glava te živali je lisičja / ekspr. imeti lisičji obraz
  2. 2. ekspr. zvit, prebrisan: on je ves lisičji / lisičji nasmeh, pogled; njegove lisičje oči
    ●     lisičji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom
    ♦     bot. lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje
    lisíčje prisl.: lisičje se zasmejati; (po) lisičje se je izmuznil; lisičje rjav; biti lisičje zvit
SSKJ
némški -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve
♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja
    némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo
SSKJ
óljnat -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na olje: oljnata površina, steklenica / oljnata tekočina
    // ki vsebuje olje: semena so oljnata / oljnati kruh, papir; oljnata barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja olje; oljnata slika
    ●     knjiž., ekspr. oljnato morje mirno morje z ravno površino
  2. 2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: govoriti z oljnatim glasom; oljnat smehljaj
    óljnato prisl.: oljnato govoriti; oljnato gladka površina morja; oljnato rjav, zelen
SSKJ
oréhov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na oreh: orehovi listi; orehova veja / orehova lupina; okusna orehova jedrca / orehov liker; orehovi rogljiči, štruklji; orehove palačinke; orehova potica; orehovo pecivo / orehov furnir; orehov les / orehova omara / obleka orehove barve
♦ gastr. orehov kipnik kipnik z orehi
    oréhovo prisl.: orehovo rjav obraz
SSKJ
porjavéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati rjav: listi so že porjaveli in odpadli / obraz mu je na soncu hitro porjavel
  2. 2. postati rjast; zarjaveti: ključavnica je porjavela
    porjavèl in porjavél -éla -o: porjavela koža; trava je že porjavela; porjavelo železo
SSKJ
preríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prerijo: visoka prerijska trava / bil je prerijski lovec; prerijski požar
♦ zool. prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys; prerijski volk kojot
SSKJ
smôla -e ž (ó) 
  1. 1. lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev: smreke izločajo smolo; nabirati smolo; duh po smoli / drevesna smola
    // snov, pridobljena s kuhanjem tega izcedka: kuhal je smolo in jo prodajal; mazati s smolo / cepilna smola mazilo iz smole, voska, terpentina, ki se uporablja pri cepljenju ali za premaz drevesnih ran; čevljarska smola mazilo iz smole, kolofonije za smoljenje drete
    // navadno v zvezi umetna smola tej snovi podobna umetna snov: pridobivati umetno smolo; proizvodnja umetnih smol; izdelki iz umetne smole
  2. 2. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na neugoden izid, potek česa: celo pot jih je spremljala smola; zaradi smole ni dosegel prvega mesta
    ●     smola se ga drži, ima smolo vse se mu ponesreči; večkrat doživi kaj neugodnega; preg. kdor za smolo prime, se osmoli
    ♦     kem. alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil; epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; fenolna smola; katranska smola ostanek pri destilaciji premogovega katrana in nafte; polikondenzacijske umetne smole ki nastanejo pri polikondenzaciji
SSKJ
tarantéla -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula: pičila ga je tarantela; raziskovalec tarantel
  2. 2. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu: plesati tarantelo
SSKJ
tôpel tudi tópel tôpla -o stil. -ó [əu̯] prid., topléjši (ó; ọ́ ó) 
  1. 1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene
    // topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja
    // ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce
  2. 2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda
  3. 3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo
    // ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve
    ●     pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila
    ♦     agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič nahitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice
    topló in tôplo prisl.: toplo se obleči; toplo pozdraviti, sprejeti koga; sonce toplo sije; toplo stisniti roko; toplo rjav odtenek / v povedni rabi: v sobi je prijetno toplo; toplo mu je ob takih spominih
    ●     ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, za to vas zelo prosim
    tôpli -a -o sam.: popiti kaj toplega; toplo mu dobro dene; obšel ga je spomin na nekaj toplega in domačega; umaknil se je na toplo; prijetno mu je na toplem
SSKJ
voščén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vosek: voščena obloga; voščena sveča / voščene barvice; voščene rože; voščene vžigalice / muzej voščenih lutk v Londonu muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti
// nekdaj voščena tablica lesena tablica, prevlečena z voskom
// voščen sijaj; voščena bledica; biti voščen v obraz / voščena prevleka na listih, plodovih
♦ agr. voščena zrelost semen zrelost, pri kateri je vsebina mehka kot vosek; min. voščeni opal opal voščenega sijaja, navadno rjav; teh. voščena forma; um. voščena praskanka; voščene tehnike tehnike, pri katerih se kot slikarsko vezivo uporablja vosek, voščena emulzija; zool. velika voščena vešča vešča, katere gosenice se v čebelnjakih hranijo z odpadki in s čebeljim zarodom, Galleria mellonella; voščena vetrnica bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami, Anemonia sulcata
    voščéno prisl.: voščeno bel, rumen
SSKJ
žížek -žka m (ȋ) nar.  
  1. 1. majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih; črni žužek: glodanje žižkov
  2. 2. manjša gozdna ptica pevka rumeno zelene barve; čižek: žižek poje
SSKJ
žúžek -žka m (ū) 
  1. 1. star. hrošč: ptice lovijo muhe in žužke
  2. 2. nav. mn., nestrok. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, strok. rilčkar: žužki v fižolu, moki
  3. 3. zool., navadno v zvezi črni žužek majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih, Calandra granaria
SSKJ
žvižgáč -a m (á) kdor žvižga: žvižgače težko posluša; predirljivi žvižgi objestnih žvižgačev
♦ zool. pritlikavi ali mali žvižgač majhen sivo rjav stepski zajec z belo obrobljenimi ušesi, Ochotona pusilla
SSKJ
tvíd -a m (ȋ) groba, težka volnena tkanina za športne suknjiče in plašče: kupiti svetlo rjav tvid; krilo, plašč iz tvida / ekspr. bila je v tvidu oblečena v tvidasto oblačilo
Število zadetkov: 56