Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
máhovka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) roža m., die Moosrose, Tuš. (R.).
SSKJ²
máj -a m (á)
1. peti mesec v letu: delo bo opravljeno do desetega maja; pesn. cvetni maj; ekspr. cvetoči, zeleni maj; lepa si kot roža v maju / prvi maj praznik mednarodnega delavskega gibanja / ležal je bolan, zunaj pa je bil maj majsko vreme / to je bilo maja; (meseca) maja bo odpotoval
// pesn. čas mladosti, razvoja: biti v maju / minil je življenja maj / vzcvetel mu je ljubezni maj
2. nar. visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras; mlaj2: pred praznikom so fantje postavljali maje
Pleteršnik
májev, adj. Mai-: majeva roža, die Mairose, Cig.
Celotno geslo Frazemi
màk Frazemi s sestavino màk:
rdèč kàkor màk, [za] èn màk [vréden], zardéti kàkor màk
Pleteršnik
mȃrtra, f. = muka, die Marter; božja m., das Crucifix; = bridka m.; — božje martre roža, die Feldknopfblume (Knautia arvensis), Josch; — iz nem.; prim. bav. marter = Crucifix, Levst. (Rok.).
SSKJ²
medén5 -a -o prid. (ẹ̑)
ki je iz medi: meden vijak, žebelj; medena cev, posoda / medena pločevina
♦ agr. medena roža okov iz medi za okras konjske opreme
Celotno geslo Frazemi
méh Frazemi s sestavino méh:
délati s kóm/čím kot svínja z méhom, dréti kóga na méh, hrôpsti kàkor méh, jók in sméh [v ênem méhu], kot [kováški] méh, odréti kóga na méh, sméh in jók [v ênem méhu], sopíhati kàkor méh, sôpsti kàkor méh, temà kàkor v méhu, vpíti, kot bi kóga na méh dŕli
SSKJ²
mesojédka -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki rada jé meso: soseda je velika mesojedka; zaprisežena mesojedka
2. mesojeda rastlina, žival: roža mesojedka je ulovila svoj plen / ta riba je nenasitna mesojedka
SSKJ²
mogôta -e ž (ó)
star. mogočnost: možakar je sijal od mogote / prednjo je stopil v vsej svoji mogoti
// v zvezi roža mogota, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati rožo mogoto
Pravopis
mogôta -e ž, pojm. (ó) star. sijati od ~e od mogočnosti; roža ~ |čudežna zdravilna rastlina|
Celotno geslo Etimološki
mogóta -e ž v zvezi
SSKJ²
mrtváški -a -o prid. (á)
nav. ekspr. mrliški: obraz mu je postajal mrtvaški; imel je že mrtvaško polt / mrtvaški duh duh po mrliču, svečah in rožah / mrtvaški oder oder, na katerem leži mrlič do pogreba; mrtvaški pot pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu; mrtvaški prt prt, tkanina, s katero se pokrije ali v katero se zavije mrlič; mrtvaški sprevod pogrebni sprevod; mrtvaški zvon mrliški zvon
● ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna; ekspr. mrtvaška glava človeška lobanja; označiti z mrtvaško glavo s podobo mrtvaške glave kot opozorilom na smrtno nevarnost; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; nar. mrtvaška roža krizantema; nar. mrtvaška ura trdoglav, kukec
♦ um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti
// neživahen, žalosten: govoriti z mrtvaškim glasom; mrtvaško razpoloženje / mrtvaška barva; mrtvaška svetloba bleda, neizrazita
// popoln, velik: poslušati šale z mrtvaško resnobo; mrtvaška tišina / mrtvaški dolgčas
    mrtváško prisl.:
    mrtvaško bled obraz; mrtvaško tiho mesto
SSKJ²
nagróbnica -e ž (ọ̑)
1. knjiž. žalostinka: vojaki so umrlemu zapeli nagrobnico
● star. ko je duhovnik govoril nagrobnico, so ženske zajokale nagrobni govor
2. zastar. roža, rastlina, s katero se krasi grob: na grobovih so odcvetele nagrobnice
Pravopis
nèdišèč -éča -e (ȅȅ ȅẹ́ ȅẹ́) ~a roža
SSKJ²
nevèn -éna tudi néven -a m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek nevenov
Pravopis
nevèn -éna tudi néven -a m (ȅ ẹ́; ẹ̑) vrtn. suha roža
Gemologija
nizozémska diamántna róža -e -e -e ž
Gemologija
nizozémska róža -e -e ž
Celotno geslo Etimološki
O 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko o, (a) se ohranja pslovan. *o (< ide. *o, *a, *ə, neposredno pred predsamoglasniškim u̯ tudi iz e), npr. nóga, dọ́ber, nȍv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *ǫ (< ide. *on, *an, *om, *am pred soglasnikom in v redkih primerih ide. *n̥, *m̥), npr. róka. 2. (a) V ljudskih izposojenkah ustreza tujejezičnim o-jevskim glasovom, npr. grȍš, rọ̑ža, kolerȃba, jọ̑ta. (b) Ustreza tudi srvnem. in nar. nem. a, ki se v bavarskih narečjih izgovarja o-jevsko, npr. rọ̑tovž. (c) V starejših izposojenkah ustreza tudi tujejezičnemu kratkemu a, npr. oltár, saj je bil pslovan. in prvotno sloven. o domnevno a-jevski glas. (č) Sloven. o se je lahko razvil iz srvnem. dvoglasnikov uo in ou, npr. cọ̑prati. (d) Sloven. dvoglasnik ov je lahko nastal iz srvnem. dolgega ū oz. njegovega mlajšega nem. naslednika, npr. rọ̑tovž.
Pleteršnik
obletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumfliegen: Po mizi mu ga (namr. zlat) zatoči, Da po nji trikrat obleti, Npes.-K.; — 2) fliegend besuchen, befliegen, Cig.; — rdečica jo obleti, Röthe überzieht ihr Gesicht; — = obiti, anwandeln: vse je strah obletel, Ravn.-Mik., C.; — 3) ringsum herabfallen: cvetje je obletelo; — o. se, sich entblättern, das Laub verlieren; drevje se obleti; — tudi: obleteti = o. se: roža obleti, C.; obletel, entlaubt, Cig., Jan.
Število zadetkov: 205