Zadetki iskanja
Geologija
Celotno geslo
eSSKJ
dežník dežníka samostalnik moškega spola [dežník] in [dəžník]
ETIMOLOGIJA: ↑dež
- 1. priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalno marela
- 2. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik
- 2.1. ta goba kot hrana, jed
- 3. vojaški obrambni sistem, ki ščiti pred napadi iz zraka
- 4. kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: neformalno marela
- 5. ekspresivno kdor deluje kot zaščitnik
ETIMOLOGIJA: ↑dež
Gemologija
Gemologija
Gemologija
Celotno geslo
eSSKJ
dlákav dlákava dlákavo pridevnik [dlákau̯ dlákava dlákavo]
ETIMOLOGIJA: ↑dlaka
- 1. ki je porasel z dlakami 1.; SINONIMI: dlakast
ETIMOLOGIJA: ↑dlaka
Geografija
Botanika
Geologija
Celotno geslo
eSSKJ
góbica góbice samostalnik ženskega spola [góbica]
ETIMOLOGIJA: ↑goba
- 2. kar po obliki spominja na manjšo gobo
- 2.1. naprava za ogrevanje zunanjih, zlasti gostinskih prostorov, ki po obliki spominja na gobo
- 3. manjši prožen, zelo vpojen pripomoček za brisanje, nanašanje
ETIMOLOGIJA: ↑goba
Gemologija
Botanika
Planinstvo
Celotno geslo
NESSJ
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
kláda -e ž (á)
1. velik, debel, neobdelan kos debla: voziti klade iz gozda; klop iz hrastove klade; je len, pijan kot klada zelo; spi kot klada trdno / stesati tram iz klade hloda
// poleno, panj: grčavo klado je dal na ogenj / sekati drva na kladi tnalu
2. ekspr. velik kos kakega materiala; blok: kamnita klada; klade iz granita
3. slabš. neroden, okoren človek: take klade ne mara; ta lesena, pijana klada / kot psovka klada, kje imaš glavo
♦ metal. klada podolgovat kos (ulite) kovine za nadaljnjo obdelavo; kovaška klada debela kvadratna plošča z različno oblikovanimi luknjami in z žlebovi na robovih; zgod. klada srednjeveška mučilna priprava za uklenitev nog in rok
1. velik, debel, neobdelan kos debla: voziti klade iz gozda; klop iz hrastove klade; je len, pijan kot klada zelo; spi kot klada trdno / stesati tram iz klade hloda
// poleno, panj: grčavo klado je dal na ogenj / sekati drva na kladi tnalu
2. ekspr. velik kos kakega materiala; blok: kamnita klada; klade iz granita
3. slabš. neroden, okoren človek: take klade ne mara; ta lesena, pijana klada / kot psovka klada, kje imaš glavo
♦ metal. klada podolgovat kos (ulite) kovine za nadaljnjo obdelavo; kovaška klada debela kvadratna plošča z različno oblikovanimi luknjami in z žlebovi na robovih; zgod. klada srednjeveška mučilna priprava za uklenitev nog in rok
SSKJ²
kornét -a m (ẹ̑)
1. trobenti podobno glasbilo: igrati na kornet / altovski kornet
2. obrnjenemu stožcu podobna posodica, navadno iz nekvašenega testa ali tršega papirja: sladoled v kornetih / pog. prosim kornet kornet z vsebino
3. nekdaj najnižji častnik eskadrona: bil je kornet znanega polka
4. rel., nekdaj belo, v ostrih robovih nazaj štrleče pokrivalo nekaterih redovnic, zlasti usmiljenk: na glavi je imela kornet
1. trobenti podobno glasbilo: igrati na kornet / altovski kornet
2. obrnjenemu stožcu podobna posodica, navadno iz nekvašenega testa ali tršega papirja: sladoled v kornetih / pog. prosim kornet kornet z vsebino
3. nekdaj najnižji častnik eskadrona: bil je kornet znanega polka
4. rel., nekdaj belo, v ostrih robovih nazaj štrleče pokrivalo nekaterih redovnic, zlasti usmiljenk: na glavi je imela kornet
Čebelarstvo
SSKJ²
kovánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od kovati:
a) kovanje jekla; kovanje in varjenje / ročno, strojno kovanje
♦ teh. hladno kovanje brez poprejšnjega segrevanja; vroče kovanje kovanje razbeljene kovine; kovanje v utorih s kovalnim orodjem, ki ima izdolbeno obliko predmeta, ki ga želimo skovati
b) kovanje novih besed, verzov
c) kovanje načrtov
č) slišalo se je le drobno kovanje zapestne ure
2. star. kovinski del, ki varuje ali je za okras; okovje: smučarski čevlji z medeninastim kovanjem na robovih; kovček, obit s svetlim kovanjem; stol s srebrnim kovanjem
1. glagolnik od kovati:
a) kovanje jekla; kovanje in varjenje / ročno, strojno kovanje
♦ teh. hladno kovanje brez poprejšnjega segrevanja; vroče kovanje kovanje razbeljene kovine; kovanje v utorih s kovalnim orodjem, ki ima izdolbeno obliko predmeta, ki ga želimo skovati
b) kovanje novih besed, verzov
c) kovanje načrtov
č) slišalo se je le drobno kovanje zapestne ure
2. star. kovinski del, ki varuje ali je za okras; okovje: smučarski čevlji z medeninastim kovanjem na robovih; kovček, obit s svetlim kovanjem; stol s srebrnim kovanjem
SSKJ²
kováški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kovače ali kovanje: usnjen kovaški predpasnik / kovaška obrt / kovaški meh; kovaške klešče; kovaško kladivo, orodje; kovaško ognjišče ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarjajo kosi kovine pred kovanjem
● sope kot kovaški meh zelo, glasno
♦ metal. kovaška klada debela kvadratna plošča z različno oblikovanimi luknjami in z žlebovi na robovih
nanašajoč se na kovače ali kovanje: usnjen kovaški predpasnik / kovaška obrt / kovaški meh; kovaške klešče; kovaško kladivo, orodje; kovaško ognjišče ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarjajo kosi kovine pred kovanjem
● sope kot kovaški meh zelo, glasno
♦ metal. kovaška klada debela kvadratna plošča z različno oblikovanimi luknjami in z žlebovi na robovih
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 95
Dostopnost