Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravo
načêlo enákosti -a -- s
Prekmurski
narodjenjé -á s rojstvo: Nyegovo poprietyé i narodjenyé KŠ 1754, 107; Marie narodjenyá den KŠ 1771, 849; odtühnoli szo od narodjenyá mao gucsécsi lá'z TA 1848, 46; na dén narodjenja bla'sene Divice Marie KOJ 1914, 109; Po tvojem narodjenyej KOJ 1833, 75; Po tvem ſzvétom národjenyi BKM 1789, 239; Szvojim ſzvétim narodjenyem BKM 1789, 35; z-szvojega szina narodjênyem KAJ 1848, 2
Celotno geslo Sinonimni
nastánek -nka m
začetek obstajanja česa kot rezultat določenega procesa, dogajanjapojmovnik
SINONIMI:
nastop, knj.izroč. geneza, zastar. postanek2, ekspr. rojstvo, star. spočetek, knj.izroč. vzhod, knj.izroč. vznik
Celotno geslo Etimološki
natȗra -e ž
Svetokriški
natura -e ž natura, narava, lastnost: Bug, inu natura im. ed. ſo njo s' daram te lepote zerali ǀ zhloveska natura im. ed., je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi ǀ Krokotil de ſi lih od nature rod. ed. groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak je bil ratal ǀ Ta druga lubesan je te nature rod. ed., katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam ǀ sakaj tedaj fige gori ſtavish, dokler ſo tudi urozhe naturæ rod. ed. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi daj. ed., inu greshnem sheljam ſe super poſtavit ǀ Pyauke imajo to naturo tož. ed., de Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit ǀ to zhlovesho natvro tož. ed. je oblekil ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade, yh vuzhi po ſvoij naturi mest. ed. ǀ v'nashih Cerkvah G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo or. ed. prebiva ǀ Te dvej ribi pomenio ty duei naturi tož. dv., Boshjo, inu zhlovesko ǀ bi nebila drugiga snala, inu vejdila temuzh nuz, inu muzh teh seliszh, laſtnuſti, inu nature tož. mn. te shivali, inu takorshne rezhij ← lat. nātūra ‛prirojena lastnost, rojstvo, narava’
Celotno geslo eSSKJ
nečákinja nečákinje samostalnik ženskega spola [nečákinja]
    sestrina ali bratova hči
ETIMOLOGIJA: ↑nečak
SSKJ²
nèzakónski -a -o prid. (ȅ-ọ̄)
ki ni zakonski1: nezakonski oče, partner; nezakonski spolni odnosi / zakonski in nezakonski otroci; nezakonska mati; nezakonsko rojstvo
Celotno geslo Frazemi
otròk Frazemi s sestavino otròk:
Ábrahamov otròk, Ádamov otròk, bíti vêlik otròk, jokáti kot otròk, nosíti otrôka pod sŕcem, otròk je na póti, otròk svôjega čása, pričakováti otrôka, razjókati se kot otròk, razveselíti se [kóga/čésa] kot otròk, spáti kot otròk, velíko bábic – kílav otròk, veselíti se [kóga/čésa] kot otròk, vsák otròk [tó] vé, vsák otròk [tó] zná, zaspáti kot otròk, zjókati se kot otròk
Celotno geslo Etimološki
patriȃrh -a m
Celotno geslo eSSKJ
pésnik pésnika samostalnik moškega spola [pésnik]
    1. kdor se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: poet
      1.1. ekspresivno pesem, pesmi te osebe; SINONIMI: ekspresivno poet
ETIMOLOGIJA: iz pesen ‛pesem’ < pslov. *pěsnь iz ↑peti
Celotno geslo Pohlin
porod [pórod] samostalnik moškega spola
  1. porod
  2. novorojenec
Prekmurski
porójstvo -a s rojstvo: Steri nám vſze rane vrácsi Zadoblene ſzporojſztvom BKM 1789, 228
Pravo
právni dogódek -ega -dka m
SSKJ²
proslavíti -ím dov., proslávil (ī í)
1. z določenim dejanjem, prireditvijo izraziti veselje, spoštovanje ob pomembnem dogodku ali ob spominu nanj: rojstvo prvega otroka je treba proslaviti / s svečano akademijo proslaviti stoletnico umetnikovega rojstva
2. narediti koga slavnega: proslaviti junaka, pesnika po vsej domovini; s tem delom je proslavil svoje ime; proslaviti se z junaštvi
    proslávljen -a -o in proslavljèn -êna -o:
    proslavljena igralka
Pravopis
proslavíti -ím dov. proslávil -íla, nam. proslavít/proslavìt; drugo gl. slaviti (í/ȋ í) koga/kaj ~ pesnika po vsej domovini; ~ rojstvo otroka
proslavíti se -ím se (í/ȋ í) z/s čim ~ ~ z junaštvi; ~ ~ v bitki
Celotno geslo Sinonimni
proslávljati -am nedov.
kaj z zabavanjem v družbi izražati veselje ob pomembnem dogodku ali spominu nanj
SINONIMI:
star. pirovati, ekspr. praznovati
GLEJ ŠE SINONIM: praznovati, slaviti
Besedje16
prvorojstvo sam. s ♦ P: 3 (TT 1577, DB 1578, DB 1584); (prvo rojstvo) sam. s ♦ P: 1 (TT 1581-82); (prvorojstvo/prvo rojstvo) sam. s ♦ P: 1 (TPo 1595)
Jezikovna
Rana ura (ločilo?) zlata ura

Katero ločilo je pravilno med obema besednima zvezama v tem pregovoru? V rabi opažam predvsem vejico in pomišljaj, redkeje pa tudi vezaj. Kaj menite?

Celotno geslo Etimološki
renesȃnsa -e ž
Celotno geslo Etimološki
rọ̑d -a in rodȗ m
Število zadetkov: 103