Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
nakítiti -im dov. (í ȋ) star. olepšati, okrasiti: nakitile so nevesto; lepo se je nakitila / nakititi smrečico
    nakíten -a -o: s prstani nakitena roka; prim. nakičen
SSKJ
narísati -ríšem dov. (ȋ) 
  1. 1. s črtami upodobiti: narisati hišo, otroka; narisati na papir, tablo; lepo, realistično narisati; stala sta, kot bi ju kdo narisal zelo mirno
    // s črtami narediti: narisati diagram, razpredelnico
     
    geom. narisati krog, kvadrat načrtati
  2. 2. star. opisati, orisati: v romanu je narisal le nekatere izvirne značaje; tako so mi ga narisali znanci
    narísan -a -o: z ogljem narisana roka; shematično narisan diagram
SSKJ
nèmílosten -tna -o prid. (ȅ-ī) knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemilosten človek / nemilostna roka
    nèmílostno prisl.: nemilostno soditi / ekspr. nemilostno zmečkana obleka zelo
SSKJ
nèusmíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka usmiljenja, dobrote: neusmiljen človek; trd, neusmiljen gospodar; biti neusmiljen do koga / ekspr.: neusmiljena roka; neusmiljeno srce / ekspr. neusmiljena smrt, usoda / ostra, neusmiljena kritika neprizanesljiva
    nèusmíljeno prisl.: neusmiljeno pretepati; neusmiljeno ravnati s kom; neusmiljeno uničevati
SSKJ
nèvéšč -a -e prid. (ȅ-ẹ̄) ki česa ne zna (dobro): nevešč jezika se je težko znašel v tujem mestu; branja, star. branju nevešči ljudje; v plavanju je še nevešč / nevešča roka
// neizurjen, neizkušen: nevešč plavalec
SSKJ
oblepíti in oblépiti -im, tudi oblépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z lepljenjem obdati kaj s čim: oblepiti ogledalo z okrasnimi ploščami / oblepiti okna in vrata s tesnilom / ekspr. zmanjkalo mu je tal pod nogami in oblepilo ga je mehko blato
  2. 2. z lepljenjem narediti, da je kaj na čem: oblepiti steno s fotografijami filmskih igralcev; oblepiti vozilo z nalepkami; pren., ekspr. oblepiti koga z negativnimi etiketami
    oblépljen -a -o: s hotelskimi nalepkami oblepljen kovček; s strjeno krvjo oblepljena roka
SSKJ
odlòg -óga (ȍ ọ́) 
  1. 1. glagolnik od odložiti: zaradi težav je prišlo do odloga plačila; odlog kazni / reci mu, naj brez odloga pride hitro, takoj
  2. 2. podaljšanje prvotnega roka: dobiti odlog; prositi za odlog / dati komu dva dni odloga
SSKJ
odrápati -am in -ljem dov. (ā) star. opraskati, odrgniti: veja ga je odrapala; odrapati si kožo / odrapati čevlje
    odrápan -a -o: odrapana roka; soba z okajenimi in odrapanimi stenami
SSKJ
ohábel -bla -o [əu̯prid. (á) star. slaboten, medel: bil je ohabel in bled / ohabel spomin
    oháblo prisl.: roka ji je ohablo počivala v naročju
SSKJ
okončína -e ž (í) nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: poškodovati si okončine; sprednje, zadnje okončine / spodnja okončina noga; zgornja okončina roka; okončine pri človeku udi
SSKJ
opáriti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem
  2. 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje
    ● 
    star. opariti kruh popariti
    opárjen -a -o: oparjena roka; od slane oparjene šipkove jagode
SSKJ
orokavíčiti -im dov. (í ȋ) ekspr. natakniti, obleči rokavice: orokavičila je otroka; malo počakaj, še orokavičim se
    orokavíčen -a -o deležnik od orokavičiti: orokavičena desnica, roka
    // preveč vljuden, obziren: orokavičeni gospodje; ne bodi tako orokavičena
     
    ekspr. živi spodobno, orokavičeno življenje se preveč drži ustaljenih, splošno veljavnih norm; prisl.: znal je govoriti tudi orokavičeno / zbadljivko je povedal zelo orokavičeno prikrito
SSKJ
ovél in ovèl -éla -o [eu̯prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́) nekoliko (u)vel: ovel šopek, venec; ovela trava / koža na obrazu je bila ovela; ovela roka; pren., ekspr. ovela ljubezen; prim. oveniti
SSKJ
paróla -e ž (ọ̑) kratko izražena programska misel; geslo: parola mednarodnega delavskega gibanja je: Proletarci vseh dežel, združite se; mladinci so pisali parole po zidovih; borbene, politične parole; reklamne parole; volilne parole; parole delavskih strank / povsod so bile parole, ki so naznanjale, da bodo zgradili cesto do roka napisi
// nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: izvedeti parolo; stražarju je moral povedati parolo
SSKJ
pocelíti in pocéliti -im, in pocéliti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. drugega za drugim zaceliti: mazilo je pocelilo rane; praske so se mu pocelile / roka se je pocelila
SSKJ
podáljšanje -a (ȃ) glagolnik od podaljšati: podaljšanje rokavov / podaljšanje bivanja v tujini / podaljšanje roka za prijavo
SSKJ
povézati in povezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. z vezanjem dati skupaj, združiti: povezati lase; povezati pisma s trakom; povezati smuči z jermeni / povezati sestavne dele ostrešja / pšenico je treba povezati v snope / povezati šopek z vezanjem narediti
    // narediti, da je kaj
    1. a) skupaj, združeno: povezati prostore; skušali so povezati ulice starega dela mesta / povezati bregova s pontonskim mostom; telefonsko povezati mestne četrti / s težavo je povezal nekaj misli; smiselno povezati trditve; pren. čustveno, notranje povezati
    2. b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezati mesto z okolico / povezati znanost s prakso
  2. 2. nav. ekspr. narediti, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju: takoj so ga povezali s člani komunistične partije; že pred vojno sem se povezal z njim / takoj sem se povezal
  3. 3. namestiti obvezo; obvezati: povezati glavo, roko / povezati ranjenca
    ● 
    ekspr. če ti ni všeč, poveži culo pojdi, odidi; pog. ne more povezati konca s koncem ne more se redno preživljati
    povézan -a -o: z njim sem bil dolgo povezan; povezana roka; bila je vsa povezana in krvava; skupine niso bile vojaško povezane; vretenca so gibljivo povezana
SSKJ
premréžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: premrežiti dolino z jarki / premrežiti papir s črtami
    // rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so premrežile zemljo; pren., ekspr. ta misel, želja ga je vsega premrežila
  2. 2. redko zamrežiti: premrežiti okna
    premréžen -a -o: z žilami premrežena roka
SSKJ
prevézati in prevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. namestiti, dati vrv, trak okrog česa: prevezati darilo s trakom; prevezati škatlo z vrvico / prevezati žilo / prevezati komu oči z ruto zavezati
  2. 2. (na novo) obvezati: prevezati ranjencu roko / prevezati rano
    ♦ 
    med. prevezati ud nekdaj tesno namestiti prevezo nad ranjenim mestom zaradi preprečitve krvavitve; obrt. prevezati staro knjigo na novo zvezati; ptt prevezati narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom
    prevézan -a -o: prevezana roka; zavitek, prevezan z vrvico
SSKJ
príšč -a (ī) izpuščaj: dobiti, imeti prišč po obrazu / roka je bila polna priščev
Število zadetkov: 197