Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
aluzíja -e ž (ȋ) knjiž. prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica; naredil je duhovito aluzijo na birokratizem; le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami
SSKJ
ántiromán -a (ȃ-ȃ) lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana
SSKJ
avanturístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avanturiste ali avanturizem, pustolovski: avanturistični nagibi; bil je avanturistična narava / avanturistični roman / načrti so bili nerealni in avanturistični; avanturistična politika
SSKJ
ávtobiográfski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na avtobiografe ali avtobiografijo: v knjigi je precej avtobiografskih odlomkov; avtobiografski roman; avtobiografska izpoved / delo je avtobiografskega značaja
SSKJ
ávtorjev -a -o (ā) svojilni pridevnik od avtor: avtorjev zadnji roman; dobiti avtorjevo soglasje za ponatis
SSKJ
berljív -a -o prid. (ī í) ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bere
    berljívo prisl.: berljivo napisan roman
SSKJ
béstséller -ja [-ele-(ẹ̑-ẹ̑) najbolj kupovana knjiga: roman je hitro postal bestseller; ameriški bestseller / plošča s to popevko je letos v Franciji bestseller
SSKJ
biográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na biografijo, življenjepisen: biografski podatki / biografski film, roman / Slovenski biografski leksikon
SNB
čefúrski -a -o prid. (ú) ekspr.
ki se nanaša na čefurje: čefurski roman; čefurski vsakdan; Pojavljajo se tudi resnejši monologi, ki na iskren način spregovorijo o težavnosti čefurske identitete mladostnika E čefúr
SSKJ
čléniti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑knjiž.  
  1. 1. deliti celoto na zaključene dele, enote: funkcionalno členiti gradbene površine
    // delati kaj členovito: morje členi obalo
  2. 2. ugotavljati sestavne dele česa; razčlenjevati: členiti idejno in vsebinsko strukturo drame; roman se členi po zaporedju zgodovinskih dogodkov
    člénjen -a -o: črv s členjenim telesom; bogato členjena vrata
SSKJ
čŕtež -a (ȓ) 
  1. 1. knjiž. kar je narisano; risba, skica: narisal je črtež taborišča / črtež nazorno kaže razvoj manjšinskih šol / od ozadja se je izrazito odražal črtež njegove glave obris, kontura
  2. 2. zastar. idejni osnutek, načrt: naredil je natančen črtež za napad; pisatelj je prvotni črtež za roman spremenil
SSKJ
degradírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. kazensko postaviti na nižji službeni položaj, navadno v vojski: divizijsko sodišče ga je degradiralo; degradirati oficirja v navadnega vojaka; degradirali so jo od upraviteljice v učiteljico
  2. 2. postaviti na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: degradirati človeka na raven živali; degradirati jezik na narečje; degradirati filozofijo na nivo navadnega duhovičenja; filmska realizacija je roman degradirala v kriminalno zgodbo
    degradíran -a -o: degradiran oficir; bil je degradiran in določen za fronto
     
    gozd. degradiran gozd gozd, poslabšan glede kakovosti lesa in rastnosti
SSKJ
depresíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije; zapadel je v melanholijo in depresijo; biti v depresiji; duševna, nevrotična depresija
  2. 2. potrtost, pobitost: neuspeh pri izpitu je povzročil v njem depresijo; moralna depresija; roman pripoveduje o notranjih konfliktih in depresijah ljudi med vojno / življenjska depresija
  3. 3. geogr. del kopnega, ki leži nižje od morske gladine: terenska depresija; depresija ankaranske ravnice
  4. 4. ekon. doba v gospodarskem ciklusu, ki nastopi po krizi: splošna gospodarska depresija; depresije in recesije
  5. 5. meteor., navadno v zvezi barična depresija področje nizkega zračnega pritiska: barična depresija povzroča slabo vreme
SSKJ
detektívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na detektive: ošinil ga je z detektivskim pogledom / detektivski film, roman; detektivska povest, zgodba / detektivska pisarna v zahodnih deželah pisarna, ki po naročilu posameznikov zbira podatke o privatnih stvareh
    detektívsko prisl.: predavanje je bilo skoraj detektivsko napeto
SSKJ
dnévniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dnevnik: roman je napisan v obliki dnevniške izpovedi / kontrolirati dnevniške vpise / dnevniška kritika
SSKJ
dodélanost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost dodelanega: roman se odlikuje po psihološki dodelanosti; formalna dodelanost stila
SSKJ
dogájati se -am se nedov. (ā) nav. 3. os. večkrat se zgoditi: v podjetju se dogajajo napake; to se pogosto dogaja v naši industriji / ekspr. v tej igri se nič ne dogaja v njej ni dramatskih konfliktov
// izraža obstoj, potek v prostoru in času: ne vem, kaj se dogaja v tej hiši / roman se dogaja v nekem zdravilišču / slutil sem, da se z bratom nekaj hudega dogaja
SSKJ
dokončáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti, izvesti kaj do konca: slikar je dokončal portret / dokončati začeto delo; dokončati partijo šaha; pravdo smo dokončali / učenec je dokončal šolo
     
    vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je
  2. 2. zastar. skleniti: zbor je soglasno dokončal, da je treba stvar urediti
    dokončán -a -o: po dokončanem obredu so se ljudje razšli; ali je preiskava dokončana? ta roman ni dokončano delo; njeno življenje je dokončano
SNB
dóktorSSKJ -ja m (ọ́)
    dóktor román -- -a in dr.-román -a [dərə̀-román] m (ọ́, ȃ; ə̏-ȃ)
    umetniško manj vreden roman iz bolnišničnega življenja: Za zdaj prevladujejo stereotipi iz doktor romanov, ki medicinske sestre prikazujejo kot podaljšek zdravnikov
SSKJ
dokumentárnost -i ž (ȃ) značilnost dokumentarnega: roman je dragocen tudi zaradi svoje dokumentarnosti; zgodovinska dokumentarnost umetnine
Število zadetkov: 259