ávtorjev -a -o (ā)
svojilni pridevnik od avtor: avtorjev zadnji roman; dobiti avtorjevo soglasje za ponatis
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
berljív -a -o prid.(ī í)
ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bere
ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bere
- berljívo prisl.:
berljivo napisan roman
SSKJ²
bestseller -ja [bêstsêler in béstséler] m (ȇ-ȇ; ẹ̑-ẹ̑)
prodajna uspešnica, zlasti knjiga: roman je hitro postal bestseller; ameriški, globalni bestseller; avtor, pisec bestsellerjev; lestvica, lista bestsellerjev / plošča s popularno popevko je letošnji bestseller
prodajna uspešnica, zlasti knjiga: roman je hitro postal bestseller; ameriški, globalni bestseller; avtor, pisec bestsellerjev; lestvica, lista bestsellerjev / plošča s popularno popevko je letošnji bestseller
SSKJ²
biográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na biografijo, življenjepisen: biografski podatki / biografski film, roman / Slovenski biografski leksikon
nanašajoč se na biografijo, življenjepisen: biografski podatki / biografski film, roman / Slovenski biografski leksikon
SSKJ²
cikcák1 -a m (ā)
večkrat ostro ukrivljena, lomljena črta: narisati cikcak / ladja pluje v cikcaku; pijanec je v cikcakih taval proti domu; v cikcaku se vzpenjati na goro / krilo je obrobljeno z rdečimi cikcaki; pren. roman, izrisan v razpoloženjskem cikcaku ženske v prid. rabi: stroj za šivanje cikcak vboda; cikcak črta, vožnja
večkrat ostro ukrivljena, lomljena črta: narisati cikcak / ladja pluje v cikcaku; pijanec je v cikcakih taval proti domu; v cikcaku se vzpenjati na goro / krilo je obrobljeno z rdečimi cikcaki; pren. roman, izrisan v razpoloženjskem cikcaku ženske v prid. rabi: stroj za šivanje cikcak vboda; cikcak črta, vožnja
SSKJ²
SSKJ²
čléniti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž.
1. deliti celoto na zaključene dele, enote: funkcionalno členiti gradbene površine
// delati kaj členovito: morje členi obalo
2. ugotavljati sestavne dele česa; razčlenjevati: členiti idejno in vsebinsko strukturo drame; roman se členi po zaporedju zgodovinskih dogodkov
1. deliti celoto na zaključene dele, enote: funkcionalno členiti gradbene površine
// delati kaj členovito: morje členi obalo
2. ugotavljati sestavne dele česa; razčlenjevati: členiti idejno in vsebinsko strukturo drame; roman se členi po zaporedju zgodovinskih dogodkov
- člénjen -a -o:
črv s členjenim telesom; bogato členjena vrata
SSKJ²
čŕtež -a m (ȓ)
1. knjiž. kar je narisano; risba, skica: narisal je črtež parcel / črtež nazorno kaže razvoj manjšinskih šol / od ozadja se je izrazito odražal črtež njegove glave obris, kontura
2. zastar. idejni osnutek, načrt: naredil je natančen črtež za napad; pisatelj je prvotni črtež za roman spremenil
1. knjiž. kar je narisano; risba, skica: narisal je črtež parcel / črtež nazorno kaže razvoj manjšinskih šol / od ozadja se je izrazito odražal črtež njegove glave obris, kontura
2. zastar. idejni osnutek, načrt: naredil je natančen črtež za napad; pisatelj je prvotni črtež za roman spremenil
SSKJ²
degradírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. kazensko postaviti na nižji službeni položaj, navadno v vojski: divizijsko sodišče ga je degradiralo; degradirati častnika v navadnega vojaka; degradirali so jo od upraviteljice v učiteljico
2. postaviti na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: degradirati človeka na raven živali; degradirati jezik na narečje; degradirati filozofijo na nivo navadnega duhovičenja; filmska realizacija je roman degradirala v kriminalno zgodbo
1. kazensko postaviti na nižji službeni položaj, navadno v vojski: divizijsko sodišče ga je degradiralo; degradirati častnika v navadnega vojaka; degradirali so jo od upraviteljice v učiteljico
2. postaviti na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: degradirati človeka na raven živali; degradirati jezik na narečje; degradirati filozofijo na nivo navadnega duhovičenja; filmska realizacija je roman degradirala v kriminalno zgodbo
- degradíran -a -o:
degradiran oficir; bil je degradiran in določen za fronto
♦ gozd. degradiran gozd gozd, poslabšan glede kakovosti lesa in rastnosti
SSKJ²
depresíja -e ž (ȋ)
1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije; zapadel je v melanholijo in depresijo; biti v depresiji; duševna, nevrotična depresija
2. potrtost, pobitost: neuspeh pri izpitu je povzročil v njem depresijo; moralna depresija; roman pripoveduje o notranjih konfliktih in depresijah ljudi med vojno / življenjska depresija
3. geogr. del kopnega, ki leži nižje od morske gladine: terenska depresija; depresija ankaranske ravnice
4. ekon. doba v gospodarskem ciklusu, ki nastopi po krizi: splošna gospodarska depresija; depresije in recesije
5. meteor., navadno v zvezi barična depresija območje nizkega zračnega pritiska: barična depresija povzroča slabo vreme
1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije; zapadel je v melanholijo in depresijo; biti v depresiji; duševna, nevrotična depresija
2. potrtost, pobitost: neuspeh pri izpitu je povzročil v njem depresijo; moralna depresija; roman pripoveduje o notranjih konfliktih in depresijah ljudi med vojno / življenjska depresija
3. geogr. del kopnega, ki leži nižje od morske gladine: terenska depresija; depresija ankaranske ravnice
4. ekon. doba v gospodarskem ciklusu, ki nastopi po krizi: splošna gospodarska depresija; depresije in recesije
5. meteor., navadno v zvezi barična depresija območje nizkega zračnega pritiska: barična depresija povzroča slabo vreme
SSKJ²
detektívski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na detektive: ošinil ga je z detektivskim pogledom / detektivski film, roman; detektivska povest, zgodba / detektivska pisarna pisarna, ki po naročilu posameznikov zbira podatke o privatnih stvareh
nanašajoč se na detektive: ošinil ga je z detektivskim pogledom / detektivski film, roman; detektivska povest, zgodba / detektivska pisarna pisarna, ki po naročilu posameznikov zbira podatke o privatnih stvareh
- detektívsko prisl.:
predavanje je bilo skoraj detektivsko napeto
SSKJ²
dnévniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na dnevnik: roman je napisan v obliki dnevniške izpovedi / kontrolirati dnevniške vpise / dnevniška kritika
nanašajoč se na dnevnik: roman je napisan v obliki dnevniške izpovedi / kontrolirati dnevniške vpise / dnevniška kritika
SSKJ²
dodélanost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost dodelanega: roman se odlikuje po psihološki dodelanosti; formalna dodelanost stila
lastnost, značilnost dodelanega: roman se odlikuje po psihološki dodelanosti; formalna dodelanost stila
SSKJ²
dogájati se -am se nedov. (ā)
nav. 3. os. večkrat se zgoditi: v podjetju se dogajajo napake; to se pogosto dogaja v naši industriji / ekspr. v tej igri se nič ne dogaja v njej ni dramatskih konfliktov
// izraža obstoj, potek v prostoru in času: ne vem, kaj se dogaja v tej hiši / roman se dogaja v nekem zdravilišču / slutil sem, da se z bratom nekaj hudega dogaja
nav. 3. os. večkrat se zgoditi: v podjetju se dogajajo napake; to se pogosto dogaja v naši industriji / ekspr. v tej igri se nič ne dogaja v njej ni dramatskih konfliktov
// izraža obstoj, potek v prostoru in času: ne vem, kaj se dogaja v tej hiši / roman se dogaja v nekem zdravilišču / slutil sem, da se z bratom nekaj hudega dogaja
SSKJ²
dokončáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, izvesti kaj do konca: slikar je dokončal portret / dokončati začeto delo; dokončati partijo šaha; pravdo smo dokončali / učenec je dokončal šolo
● vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je
2. zastar. skleniti: zbor je soglasno dokončal, da je treba stvar urediti
1. narediti, izvesti kaj do konca: slikar je dokončal portret / dokončati začeto delo; dokončati partijo šaha; pravdo smo dokončali / učenec je dokončal šolo
● vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je
2. zastar. skleniti: zbor je soglasno dokončal, da je treba stvar urediti
- dokončán -a -o:
po dokončanem obredu so se ljudje razšli; ali je preiskava dokončana? ta roman ni dokončano delo; njeno življenje je dokončano
SSKJ²
dóktor -ja m (ọ́)
1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor gospod doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; govoril sem z doktor Zarnikom z doktorjem Zarnikom; doktor Korenova doktorica Korenova; doktor Bleiweisove Novice Novice doktorja Bleiweisa
// kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije
2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja
3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira; v prid. rabi: doktor roman umetniško manj vreden roman iz bolnišničnega življenja
1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor gospod doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; govoril sem z doktor Zarnikom z doktorjem Zarnikom; doktor Korenova doktorica Korenova; doktor Bleiweisove Novice Novice doktorja Bleiweisa
// kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije
2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja
3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira; v prid. rabi: doktor roman umetniško manj vreden roman iz bolnišničnega življenja
SSKJ²
dokumentárnost -i ž (ȃ)
značilnost dokumentarnega: roman je dragocen tudi zaradi svoje dokumentarnosti; zgodovinska dokumentarnost umetnine
značilnost dokumentarnega: roman je dragocen tudi zaradi svoje dokumentarnosti; zgodovinska dokumentarnost umetnine
SSKJ²
domovínstvo -a s (ȋ)
1. knjiž. pripadnost domovini: v vsakem stavku poudarja domovinstvo / roman kaže globoko domovinstvo ljubezen do domovine
2. pravn., do 1945 pristojnost v določeno občino: podeliti, pridobiti si domovinstvo; potrdilo o domovinstvu; pren. domovina mu ni priznala domovinstva
1. knjiž. pripadnost domovini: v vsakem stavku poudarja domovinstvo / roman kaže globoko domovinstvo ljubezen do domovine
2. pravn., do 1945 pristojnost v določeno občino: podeliti, pridobiti si domovinstvo; potrdilo o domovinstvu; pren. domovina mu ni priznala domovinstva
SSKJ²
dotískati -am dov. (í)
1. končati tiskanje: dotiskati roman
2. dodatno, zraven natisniti: dotiskali so še tisoč izvodov
1. končati tiskanje: dotiskati roman
2. dodatno, zraven natisniti: dotiskali so še tisoč izvodov
- dotískan -a -o:
dotiskana pola; knjiga bo kmalu dotiskana
SSKJ²
dovršíti -ím dov., dovŕšil (ī í)
1. knjiž. dokončati, končati: pisatelj je dovršil roman / svoje naloge ni mogel dovršiti; dovršil je svoje delo / dovršiti šolo, študij
2. živeti do določene dobe; dopolniti: otrok je dovršil sedmo leto
1. knjiž. dokončati, končati: pisatelj je dovršil roman / svoje naloge ni mogel dovršiti; dovršil je svoje delo / dovršiti šolo, študij
2. živeti do določene dobe; dopolniti: otrok je dovršil sedmo leto
- dovršívši zastar.:
dovršivši študije, je bil vzgojitelj pri grofovski družini
- dovršèn -êna -o
1. deležnik od dovršiti: ko je bilo delo dovršeno, se je zadovoljno nasmehnil; proces še ni popolnoma dovršen
2. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: dovršen prevod; svoje misli podaja v dovršeni obliki; pesnik je stopil v javnost kot dovršena osebnost; oblikovno dovršeni stavki; tehnično dovršen stroj; prisl.: dovršeno obvlada tri jezike
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 31
- Naslednja »
Število zadetkov: 601
Dostopnost