Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
romanje s, peregrinatio, vandranîe, rumanîe
Besedje16
romanje sam. s ♦ P: 12 (TAr 1562, TO 1564, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595)
Črnovrški
romanje
Bovški
romanje gl. božja pot
Celotno geslo Kostelski
romanje ► ˈrọːman’e -a s
SSKJ²
rómarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na romarje ali romanje: romarski shod / romarska cerkev cerkev, v katero hodijo zlasti verniki iz oddaljenih krajev; romarska palica nekdaj dolga palica z ukrivljenim zgornjim delom; peti stare romarske pesmi
    rómarsko prisl.:
    romarsko oblečen popotnik
Celotno geslo Kostelski
romarski ► ˈrọːmarskė -a -ȯ prid.
Pravopis
rómati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; rómanje (ọ̑) ~ na Sveto goro, na Brezje; poud. ~ po svetu |potovati, hoditi|
Vorenc
rumanje, rumar gl. romanje romar 
Celotno geslo eSSKJ
stríčev stríčeva stríčevo pridevnik [stríčeu̯ stríčeva stríčevo] ETIMOLOGIJA: ↑stric
Celotno geslo ePravopis
Strunjanski križ
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Strunjanskega križa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
spomenik v Strunjanu
v prenesenem pomenu razgledna točka, kjer stoji Strunjanski križ
IZGOVOR: [strunjánski kríš], rodilnik [strunjánskega kríža]
PRIMERJAJ: strunjanski
Celotno geslo ePravopis
Sveta dežela
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Svete dežele samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno nadomestno ime
Palestina
IZGOVOR: [svéta dežêla], rodilnik [svéte dežêle]
PRIMERJAJ: dežela
Celotno geslo Sinonimni
svéti -a -o prid.
ki je v zvezi z bogom, božjim, svetniki, verskimi obredi
SINONIMI:
knj.izroč. posvečeni
GLEJ ŠE: zveza, zveza, vojna, telo, telo, telo, svet4, spoštovanje, resnica2, res3, presneto2, pravica, popotnica, ples, ogorčenje, noč, nikoli, nedotakljiv, maša, maša, malokrat, joj2, joj2, joj2, joj2, groza1, dolžnost, večer1, sedež, relikvija, papež, mir1, kralj, ibis
SSKJ²
svetoléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sveto leto: svetoletno romanje v Rim / svetoletni odpustki
Celotno geslo Frazemi
tiščánje Frazemi s sestavino tiščánje:
[nójevsko] tiščánje gláve v pések
Jezikovna
Ustreznost imena »Emilija - Romanja«

Pravopis pozna zgolj pokrajino imenovano Emilija (in enodelnemu imenu ustrezne podiztočnice). Ali je torej slovenjenje italijanskega Emilia-Romagna v Emilija - Romanja neustrezno? Če ni, me zanima pridevniška oblika in pa prebivalec ter njegova svojina. Ali se drugi del pri besedotvorju morda izpusti? Kako pa je z vezajem med imenoma, saj prihaja do različne prakse med italijanščino in slovenščino?

Jezikovna
Velika ali mala začetnica: »božji služabnik«

Razumem, da se vse v zvezi z Bogom (v verskih besedilih) piše z veliko začetnico, razumem tudi malo začetnico pojmov, ki so z Bogom manj povezani (božja pot, božja njiva ...), zanima pa me, kako se piše naziv božji služabnik – hierarhični naziv na poti v svetništvo ... in ali ga lahko okrajšamo z bs. (podobno kot sveti s sv.).

SSKJ²
veroúkar -ja m (ȗ) pog.
kdor obiskuje verouk, učenec verouka: predšolski veroukarji; veroukarji nižjih razredov veroučnih šol; romanje, spoved veroukarjev; starši veroukarjev
SSKJ²
zaobljubíti se in zaobljúbiti se -im se dov. (ī ū)
1. rel. narediti zaobljubo: ob bolezni se je zaobljubil, da bo šel na romanje / redovnik se zaobljubi / zaobljubiti se Bogu
2. ekspr. trdno obljubiti, trdno skleniti: zaobljubil se je, star. zaobljubil je, da bo skrivnost obdržal zase
    zaobljúbljen -a -o rel., um.
    narejen, podarjen zaradi (za)obljube: zaobljubljeni dar; zaobljubljena podoba / zaobljubljena cerkev
Celotno geslo Frazemi
žlíca Frazemi s sestavino žlíca:
jésti z velíko žlíco, kót in žlíca, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih], rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], utopíti kóga v žlíci vôde, užívati življênje z velíko žlíco, z velíko žlíco, zajémati z velíko žlíco, zajémati življênje z velíko žlíco, žlíca in kót, žlíca in vzglávje, žlíca je pádla kómu v méd
Število zadetkov: 40