Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
jeséter jesétra samostalnik moškega spola [jesétər]
    1. večja riba s podolgovatim trupom in glavo s koničastim gobcem, ki živi v sladkih in slanih vodah severne poloble; primerjaj lat. Acipenseridae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz cslov. jesetrъ, češ. jeseter < pslov. *jesetrъ < ide. *h2ak'etro-, iz *h2ak'- ‛oster’ zaradi ostrih hrbtnih plavuti in izrastkov vzdolž hrbta te ribe - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár]
    1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
    2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar
ETIMOLOGIJA: ↑ovca

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bojár -ja m (ā)
v carski Rusiji in v Romuniji visok plemič, plemiški veleposestnik: sklicali so bojarje na posvet; živi kot bojar
SSKJ²
bojárinja -e ž (ā)
v carski Rusiji in v Romuniji visoka plemkinja, plemiška veleposestnica: ruska bojarinja / pripeljala sta se bojar in bojarinja

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Banatsko hribovje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Banatskega hribovja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
hribovje v Romuniji
IZGOVOR: [banátsko hribôu̯je], rodilnik [banátskega hribôu̯ja]
PRIMERJAJ: banatski
Celotno geslo ePravopis
Piatra Neamţ
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Piatra Neamţa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Romuniji
IZGOVOR: [pjátra neámc], rodilnik [pjátra neámca]
BESEDOTVORJE: Piatraneamčan, Piatraneamčanka, Piatraneamčanov, Piatraneamčankin, piatraneamški
Celotno geslo ePravopis
Romunija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Romunije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Romunija
država v Evropi
IZGOVOR: [romúnija], rodilnik [romúnije]
BESEDOTVORJE: Romun, Romunka, Romunov, Romunkin, romunski
Celotno geslo ePravopis
Švab
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Švaba samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
nekdaj prebivalec Švabskega
slabšalno, tudi z malo začetnico švab Nemec
IZGOVOR: [šváp], rodilnik [švába]
BESEDOTVORJE: Švabov
ZVEZE: banatski Švab, donavski/podonavski Švab, satumarejski Švab

Slovar neglagolske vezljivosti

Celotno geslo Vezljivostni NG
vék-asamostalnik moškega spola
  1. doba, obdobje zgodovine
    • vek česa/koga
    • , vek na/v čem, kje
    • , vek s čim
  2. starinsko stoletje
    • vek česa
    • , vek v/na čem, kje
    • , vek s čim

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
oblák Frazemi s sestavino oblák:
bíti v oblákih, čŕni obláki se zbírajo nad kóm/čím, čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, dvígniti oblák prahú, gradíti gradôve v oblákih, gradíti zláte gradôve v obláke, kàj je [šè]v oblákih, nevíhtni obláki se zbírajo nad kóm/čím, obljúbljati gradôve v oblákih, pásti z oblákov, plávati v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, témni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradôve v obláke, živéti v oblákih
Celotno geslo Frazemi
rép Frazemi s sestavino rép:
bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti na répu [čésa], brez gláve in répa, brez répa in gláve, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti glávo in rép, iméti rèp in glávo, izpúliti hudíču rép, izpúliti vrágu rép, ne iméti ne répa ne gláve, ostáti na répu [čésa], stísniti rép med nóge, stopíti kómu na rép, za míšji rép, znájti se na répu [čésa], zvíti rép med nóge
Celotno geslo Frazemi
spòl Frazemi s sestavino spòl:
lépi spòl, lépši spòl, močnéjši spòl, môčni spòl, néžnejši spòl, néžni spòl, šíbkéjši spòl

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
Erdelje [erdẹ̄lje] samostalnik srednjega spola

Sedmograška, Transilvanija, tj. kneževina v jugovzhodni Evropi, današnji Romuniji

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Palota -e ž zemljepisno lastno ime Palota (?): Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah … v' Palloti mest. ed., v' Walpi, v' Brodu, v' Novimgradu (V, 471) Ni jasno, kateri kraj je mišljen, morda današnji Palotabozsok ali Balota na Madžarskem ali Balota v Romuniji.
Svetokriški
Valahija -e ž zemljepisno lastno ime Vlaška: Baiazet njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio tož. ed.; Albanio, inu Moreo Vláška, srlat. Valachia, pokrajina v današnji Romuniji
Svetokriški
Valpa ž zemljepisno lastno ime Valpa: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali, v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini, v' Willaki, v' Dotis, v' Palloti, v' Walpi mest. ed. (IV, 171) Válpa, mesto v Romuniji
Svetokriški
Veliki Varadin -ega -a m zemljepisno lastno ime Veliki Varadin: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah … inu v' tem velikim Varadinu mest. ed. (IV, 171) Véliki Váradin, nem. Großwardein, madž. Nagyvárad, srlat. Varadinus Majus, romun. Oradea, mesto v današnji Romuniji blizu madž. meje

Gemološki terminološki slovar

Gemologija
romúnski jántar -ega -ja m

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Sklanjanje romunskih imen

Zanima ne pregibanje romunskih priimkov, npr. Sadoveanu, Rebreanu in Ion Barbu.

Ali sta mogoči obe obliki: Sadoveanu, Sadoveana/Sadoveanuja in Barbu, Barba/Barbuja?
Jezikovna
Spremembe pri stopnjevanju pridevnikov

V zadnjem času na spletnih portalih opažam, da se tudi zelo dolge pridevnike stopnjuje tako kot kratke; danes je npr. na MMC portalu RTVSLO naslov novice V Romuniji najmnožičnejši protesti po letu 1989. Ali je tako prav? Jaz sem se učila, da se za takšne pridevnike uporablja bolj in najbolj.

Kako je s tem?

Število zadetkov: 20