Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
rór -a m
1. dimnik: Kémény, rôr, dinnyák AIN 1876, 62; Na sztrehi i pri rôri KAJ 1870, 27
2. žleb, cev: Vêdro je v-eden globoki 'zleb (rôr) püsztseno KAJ 1870, 84
1. dimnik: Kémény, rôr, dinnyák AIN 1876, 62; Na sztrehi i pri rôri KAJ 1870, 27
2. žleb, cev: Vêdro je v-eden globoki 'zleb (rôr) püsztseno KAJ 1870, 84
Prekmurski
stùba -e ž
1. stopnica: kama má pridti rôr, sztube KAJ 1870, 73; gda bi pa priſao na ſztube KŠ 1771, 410
2. stopnja: adjectivum vu priszpodáblajoucsoj sztubi dosztavke dobijo KOJ 1833, 30; Keliko ſztúb má tá ſztáva KŠ 1754, 110; Csi pridávnik brezi sztub-dosztavka sztoji AIN 1876, 29; lasztivnoszti vu véksoj ali ménsoj meri, kakti po sztubaj vöpovêmo AIN 1876, 29
1. stopnica: kama má pridti rôr, sztube KAJ 1870, 73; gda bi pa priſao na ſztube KŠ 1771, 410
2. stopnja: adjectivum vu priszpodáblajoucsoj sztubi dosztavke dobijo KOJ 1833, 30; Keliko ſztúb má tá ſztáva KŠ 1754, 110; Csi pridávnik brezi sztub-dosztavka sztoji AIN 1876, 29; lasztivnoszti vu véksoj ali ménsoj meri, kakti po sztubaj vöpovêmo AIN 1876, 29
Prekmurski
žléb tudi žléjb -a m jarek: On je na 14 mio dúgi 'slejb vcsino szkopati KOJ 1848, 121; Vêdro je v-eden globoki 'zlêb (rôr, gutane bajce) püsztseno KAJ 1870, 84; Pod városom za vöpelanya grdôcse naprávleni 'zlebôvje szo zadelani AIP 1876, br. 3, 8
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
] Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
ror samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
cev ž, F7, calamus, zéu, perje ſa piſſanîe; panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe preja navya; sciphon, zeu, ali ṡhléb, po katerim voda tezhe; siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe; siringa, -ae, ena zeu, ali ror; tibia, -ae, tudi ta zeu pod kolénam, goleinu; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
Vorenc
čez predl., ab hinc post annum, od sdai zhes enu leitu; ad haec, zhes letú; aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti; canalis, en graben zheṡ ror; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; lex agraria, polṡka, ali zhes pula poſtava; modicum, malu, zhes enu malu; obsaevire, ſe zhes eniga jeṡiti; pernox, -ctis, celó núzh, zhes ceilo núzh; placa, -ae, ena berv zhes vodó; prodigiosè, zhes naturo; quinetiam, já tudi, zhes tú; rex regum, krail zhes kraile; subdiu, zhes dán, po dnèvi; succensere, zhes eniga ſa reſſerditi; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na
Vorenc
dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú
Vorenc
dihati nedov., F12, afflare, na eniga dihati, pihati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; ducere spiritum, dihati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku diha, neduſhliviz; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga ſe diha; halare, dihati, dahniti; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku diha, naduſhliviz; spirare, dihati, puhati; suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajózhi; trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha
Vorenc
dvorišče s, F9, andron, enu vosku dvoriṡzhe v'mei dvema ṡydama; area, en velik proſtor, dvoriṡzhe, enu jugnu, ṡkadeîn, Isa:30.v.24. scheüer; atrium, dvór, dvoriszhe; aula, muſſoush, dvór, dvoriṡzhe; cavaedium, en dvòr, ali dvoriszhe per eni hiſhi; chors, enu dvoriszhe per eni hiſhi; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; peristylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na goſpoiṡkih dvoriṡzhih; prothyrum, -ri, enu dvoriṡzhe, zhes kateru ſe is gaſe v'hiſho grède
Vorenc
golt m, F9, agina, -ae, garla boléṡan, otúk v'garli, ali v'goltu; apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ṡapa grè k'pluzham ſkusi golt; aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati; faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; frumen, -nis, tá golt na verh garla, goltanez; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy, bleiṡzhanîe teh soby, teh uſt, ali golta odpertje
Vorenc
goltanec m, F9, faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; frumen, -nis, tá golt na verh garla, goltanez; gurgulium, goltaniz; guttur, goltaniz; rumen, -nis, goltaniz, ali tú jabolzhize na garli; stomachus, -chi, ṡhelodiz: tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó; tonsillae, -arum, krji goltanza, ali poṡhirka per korenu, kuſherjou bolésan; trachea, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe, ali tá goltaniz; trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali goltanze, ali gobze
Vorenc
graben m, F9, agoga, -ae, graben, ſtruga: slaſti kir ṡlata ruda tezhe; alveus, graben v'potoki, ſtruga; canalis, en graben zheṡ ror; circumfoſsor, -ris, kateri okuli grabne kopa; dioryx, diorydis, en graben s'rokami ſturjen; foſsa, -ae, foſsatum, graben; foſsio, foſsura, graben, kopanîe; miniaria, -ae, tá graben kir ſe kopá; stativa, -orum, enu kampiṡzhe ṡholnerjou, kir ſe okuli ṡakopajo, inu s'grabni ṡaſhanzajo
Vorenc
hiša ž, F102, aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe; cancellaria, piſſarska hiſha; casa, -ae, ena ṡhleht hiſha, kozha; coenaculum, vezherje meiſtu, leitna hiſha; curare domum, ẛa hiſho ṡkerbeti; domesticatim, od hiſhe do hiſhe; domus, hiſha; dormitorium, -rÿ, hiſha ẛa ſpanîe, hiſha k'ſpanîu; è domo, is hiſhe, ali od hiſhe; gurgustium, -ÿ, paſtirska hiſha; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; incolumes aedes, dobru pozimprane hiſhe; lemures, nozhne poſhaſti, katere po hiſhah ropotajo; refectorium, ṡa jeid hiſha; suggandia, ſtreſhiza pred hiſho; textrina, -ae, tkalza hiſha; zeta, -ae, hiſha ali kamra
Vorenc
hrbtišče s, F7, sacra fistula, harbtiṡzha ror kir je muṡig [str. 192a ]; sacra fistula, herbtiṡzhe, ṡhléb harbtiṡzha [str. 192b ]; spina dorsi, harbtiṡzhe, herbtna kúſt; spondili, glidi, ali gratel harbtiṡzha; uropigium, -gÿ, tá ṡhpizhaſti koniz herbtiṡz[h]a, v'katerim [je] tú perje v'rèpi; vertebra, -ae, vel verticuli sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
Vorenc
Vorenc
lesen2 prid., F16, bua, -ae, puhſhiza liſſena, kir otroci mladi pyejo, ali tuiſtu pytje; equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy martrati; ligneus, -a, -um, liſſèn; lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe; obba, en leſſèn pehar; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa; pons sublicius, leſſeni moſt, ali muſt; pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz ṡa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati; pyxys, -dis, ena puhſhiza, leſſena, ali Cerquena ṡhkrinîza; radius. strechholz. hostrié. shtrihovnik liſsèn; radius, -dÿ, ta ṡhtrihovnik liſſèn, s'katerim ſe ṡhitu ṡhtriha; stylobata, -ae, tudi en liſſen ror, po katerim voda tezhe; stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali liſſena ṡhpiza k'piſſanîu; subscudes ligneae, liſſene laiṡhte; subscus, -dis, laiṡhta, ali liſſeni pánt, s'katerimi ſo daṡkè v'prek perbite
Vorenc
luč ž, F18, corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe luzh noſſi; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; elucubrare, kei kai per luzhi délati; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; lucubrare, po nozhi per luzhi délati, na ſvitlu dati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per luzhi ſturjenu; lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt; luminare, -ris, ſvitloba, lúzh; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe luzhi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 46
Dostopnost