Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
rôsen stil. rosán -sna -o stil. prid. (ó ȃ ó)
1. nanašajoč se na roso: rosna trava; rosno grmovje / rosen travnik; čevlje je imel rosne / rosno jutro; pesn. rosni hlad / rosna kaplja / rosno okno / rosne oči solzne; rosno čelo potno, znojno
 
agr. rosne korenine korenine, ki poženejo iz žlahtnega dela cepljene rastline, zlasti vinske trte
2. ekspr. mlad, neizkušen: rosen mladenič; rosna deklica / rosna mladost; šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; rosno navdušenje mladostno
    rôsno tudi rosnó prisl.:
    rosno se bleščati, svetlikati
     
    evfem. ni več rosno mlad je že nekoliko starejši; ekspr. rosno mlada dekleta zelo mlada
SSKJ²
rosíti -ím nedov., rošèn in rosèn (ī í)
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce
2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica
// nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih
3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe
♦ 
agr. rositi lan goditi ga na rosni travi
    rosíti se 
    1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solzi
     
    ekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala
    2. knjiž. postajati rosen: trava se že rosi
    rosèč -éča -e:
    roseči oblaki; roseče oči
SSKJ²
rôsnat -a -o prid. (ō)
ekspr. rosen: rosnata trava / rosnata mladost

Slovenski pravopis

Pravopis
rôsen -sna -o, star. rosán rôsna -ó; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ó; ȃ ó ọ̑; ó) ~ travnik; poud.: ~ mladenič |mlad, neizkušen|; ~a leta |zgodnja mladost|; ~e oči |solzne|
rôsni -a -o (ó) ~a kaplja
rôsnost -i ž, pojm. (ó)
Pravopis
rosíti -ím nedov. rôsi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, rošèn -êna in rosèn -êna; rošênje in rosênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Dež ~i; rositi kaj ~ rastlino po listih; brezos. Zunaj ~i
rosíti se -ím se (í/ȋ í) Šipe se ~ijo; poud. Oko se ~i |solzi|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
rôsen -sna -o prid.
1.
ki je pokrit z roso
SINONIMI:
redk. rosnat
2.
ki je pokrit z drobnimi vodnimi kapljami, vlago sploh
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: premlad, solzen

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
róžica Frazemi s sestavino róžica:
bíti v róžicah, govoríti, kàkor bi róžice sadíl, kot bi róžice sadíl, róžice cvetíjo [kómu], z róžicami je postláno kómu, z róžicami ni postláno kómu

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
jása -e ž
Celotno geslo Etimološki
rósa -e ž
Celotno geslo Etimološki
rósen – glej rósa

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
Pleteršnik
mínica, f. zlata m., der Rosen- oder Goldkäfer (cetonia aurata), Jan., Erj. (Ž.); — 2) die Buschwindblume, weißes Waldhähnchen (anemone nemorosa), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
potrpljẹ̑nje, n. die Geduld; p. imeti s kom; p. železna vrata prebije, = Geduld bringt Rosen, Cig.; tudi: potrpljénje.
Pleteršnik
rósən, -sna, adj. Thau-; rosna kaplja; — thauig, thaubenetzt; vse je rosno; — rosne oči, feuchte Augen.
Pleteršnik
rǫ̑žən 2., -žna, adj. Rosen-, Blumen-; rožni cvet, der Monat Juni; (prim. režni, rženi cvet).
Pleteršnik
stǫ̑pernki, m. pl. eine Art Rosen, Valj. (Rad).

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
rosljiv [rosljív] pridevnik
  1. rosen, orošen
  2. roseč

PRIMERJAJ: rosnat

Celotno geslo Pohlin
rosnat [rosnȁt] pridevnik

rosen, orošen

PRIMERJAJ: rosljiv

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
rosen deležnik

PRIMERJAJ: rositi

Celotno geslo Hipolit
rositi glagol

PRIMERJAJ: rosen

Število zadetkov: 30