Naušniki
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Terminološka
Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?
Terminološka
Energijski, energetski
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Terminološka
Samonikla rastlina
Na vas se obračam s strokovno dilemo glede uporabe termina samonikla rastlina oziroma prosto rastoča rastlina . V okviru ciljnega raziskovalnega projekta o obvladovanju plodove vinske mušice pripravljamo strokovna priporočila in smo naleteli na težavo v zvezi z zgoraj navedenim terminom. Plodova vinska mušica je namreč škodljivka, ki napada gojene, kmetijske, predvsem sadne rastline. Prav tako pa je navzoča tudi na gostiteljskih rastlinah, ki rastejo v gozdu, to so rastline, ki niso gojene in so se zasadile same. Ni jih posadil človek in jih tudi ne neguje. Te rastline smo poimenovali s skupnim izrazom samonikle rastline , kar je po mojem mnenju v skladu s SSKJ2 popolnoma primeren izraz. Na Ministrstvu za kmetijstvo pa so nam svetovali, naj izraz samonikle rastline zamenjamo s prosto rastočimi rastlinami . Menim, da so vse rastline, ki rastejo na prostem, prosto rastoče (morda se to piše celo skupaj?). Tega izraza ne najdem v SSKJ2. Prosim vas za pomoč – kaj je strokovno in slovnično pravilno?
Na vas se obračam s strokovno dilemo glede uporabe termina samonikla rastlina oziroma prosto rastoča rastlina . V okviru ciljnega raziskovalnega projekta o obvladovanju plodove vinske mušice pripravljamo strokovna priporočila in smo naleteli na težavo v zvezi z zgoraj navedenim terminom. Plodova vinska mušica je namreč škodljivka, ki napada gojene, kmetijske, predvsem sadne rastline. Prav tako pa je navzoča tudi na gostiteljskih rastlinah, ki rastejo v gozdu, to so rastline, ki niso gojene in so se zasadile same. Ni jih posadil človek in jih tudi ne neguje. Te rastline smo poimenovali s skupnim izrazom samonikle rastline , kar je po mojem mnenju v skladu s SSKJ2 popolnoma primeren izraz. Na Ministrstvu za kmetijstvo pa so nam svetovali, naj izraz samonikle rastline zamenjamo s prosto rastočimi rastlinami . Menim, da so vse rastline, ki rastejo na prostem, prosto rastoče (morda se to piše celo skupaj?). Tega izraza ne najdem v SSKJ2. Prosim vas za pomoč – kaj je strokovno in slovnično pravilno?
Terminološka
Komunikacijsko-informacijski sistem
Kakšen je pravilni zapis komunikacijsko-informacijski sistem ali komunikacijsko informacijski sistem ? Gre za sistem, ki je v Uredbi o varovanju tajnih podatkov v 3. členu definiran kot sistem, ki je namenjen varovanju tajnih podatkov in ga sestavljajo programska, strojna, komunikacijska ter druga oprema, ki deluje samostojno ali v omrežju ter je namenjena zbiranju, procesiranju, distribuciji, uporabi in drugi obdelavi podatkov v elektronski obliki.
Kakšen je pravilni zapis komunikacijsko-informacijski sistem ali komunikacijsko informacijski sistem ? Gre za sistem, ki je v Uredbi o varovanju tajnih podatkov v 3. členu definiran kot sistem, ki je namenjen varovanju tajnih podatkov in ga sestavljajo programska, strojna, komunikacijska ter druga oprema, ki deluje samostojno ali v omrežju ter je namenjena zbiranju, procesiranju, distribuciji, uporabi in drugi obdelavi podatkov v elektronski obliki.
Terminološka
Kontingenčni načrt
Na nas so se obrnili vojaški strokovnjaki s predlogom poslovenjenja angleškega termina contingency plan , ki označuje čim bolj podroben in razdelan načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah in vključuje tako potrebne vire kot možnosti njihove razmestitve in izhodišča za nadaljnje načrtovanje potreb. Potrebujejo jasen, kratek in nedvoumen slovenski termin. Med obstoječimi rešitvami ne najdejo primernega poimenovanja, zato predlagajo novo poimenovanje premostitveni načrt , kar bi po njihovem mnenju ustrezno označevalo nujno prilagoditev vojske na novonastale razmere. Prosimo za vaše mnenje, kateri termin je najustreznejši, glede na to, da v različnih terminoloških bazah in vojaških slovarjih, npr. v Obrambno-Vojaškem terminološkem slovarju MOterm , Začasnem angleško-slovenskem vojaškem priročnem slovarju , že obstaja več poimenovanj, in sicer načrt delovanja v različnih razmerah , rezervni načrt , načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah , kontingentni načrt RS za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov za mednarodno zaščito , načrt izrednih ukrepov , načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih , krizni načrt , načrt dela v izrednih razmerah .
Na nas so se obrnili vojaški strokovnjaki s predlogom poslovenjenja angleškega termina contingency plan , ki označuje čim bolj podroben in razdelan načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah in vključuje tako potrebne vire kot možnosti njihove razmestitve in izhodišča za nadaljnje načrtovanje potreb. Potrebujejo jasen, kratek in nedvoumen slovenski termin. Med obstoječimi rešitvami ne najdejo primernega poimenovanja, zato predlagajo novo poimenovanje premostitveni načrt , kar bi po njihovem mnenju ustrezno označevalo nujno prilagoditev vojske na novonastale razmere. Prosimo za vaše mnenje, kateri termin je najustreznejši, glede na to, da v različnih terminoloških bazah in vojaških slovarjih, npr. v Obrambno-Vojaškem terminološkem slovarju MOterm , Začasnem angleško-slovenskem vojaškem priročnem slovarju , že obstaja več poimenovanj, in sicer načrt delovanja v različnih razmerah , rezervni načrt , načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah , kontingentni načrt RS za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov za mednarodno zaščito , načrt izrednih ukrepov , načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih , krizni načrt , načrt dela v izrednih razmerah .
Terminološka
Pilot na daljavo
Potreboval bi pomoč pri oblikovanju slovenskega termina za angleški termin remote pilot , ki označuje fizično osebo, odgovorno za varno izvedbo leta brezpilotnega letalnika. Ta oseba ročno upravlja sistem za krmiljenje, kadar pa brezpilotni letalnik leti avtomatsko, ga upravlja s spremljanjem njegove poti. V vsakem trenutku je sposobna posredovati in spremeniti pot brezpilotnega letalnika.
Potreboval bi pomoč pri oblikovanju slovenskega termina za angleški termin remote pilot , ki označuje fizično osebo, odgovorno za varno izvedbo leta brezpilotnega letalnika. Ta oseba ročno upravlja sistem za krmiljenje, kadar pa brezpilotni letalnik leti avtomatsko, ga upravlja s spremljanjem njegove poti. V vsakem trenutku je sposobna posredovati in spremeniti pot brezpilotnega letalnika.
Terminološka
Starejša oseba
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
Terminološka
Institucije znanja
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najustreznejši za angleški termin knowledge institutions , ki označuje zbirni pojem za izobraževalne ustanove (univerze, šole), raziskovalne inštitute, zavode, agencije, oddelke različnih podjetij, društva in druge razvojno-raziskovalno-izobraževalne centre. V slovenskih besedilih sem za omenjeni pojem zasledil različne ustreznike, in sicer izobraževalne institucije , znanstvene institucije in institucije znanja . Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši za poimenovanje skupine tovrstnih institucij?
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najustreznejši za angleški termin knowledge institutions , ki označuje zbirni pojem za izobraževalne ustanove (univerze, šole), raziskovalne inštitute, zavode, agencije, oddelke različnih podjetij, društva in druge razvojno-raziskovalno-izobraževalne centre. V slovenskih besedilih sem za omenjeni pojem zasledil različne ustreznike, in sicer izobraževalne institucije , znanstvene institucije in institucije znanja . Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši za poimenovanje skupine tovrstnih institucij?
Število zadetkov: 9
Dostopnost