Fran

en člen., amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja tarta, da en leip dúh; angelus, en Angel, en ſel, en oṡnanîaviz, oṡnanenyk; cisarius, en voṡnyk, ali kozhiaṡh eniga voṡá s'dvéma koleſma; dodrans agri, zheterti deil ene nyve; herbarium, en travnik; hyn, ena gviſhna mèra. Ezech:14; peristroma, -tis, en tebih, en firank, en Turṡhki tebih; securis, -ris, ena ſikèra; subniger, -ra, -rum, zhernkaſt, enu malu zhern; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; transcriptum, ena copia piſma; vitrarius, -rÿ, en glaṡhar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gladek prid., F25, aequus, -a, -um, ravnu, gladku, pravu; allaevo, -are, glatku, ravnu délati; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; blanditias adhibere, lubeṡnive, ſladke, gladke beſſéde nuzati; canora vox, lépa gladka ṡhtima; carta lenis, gladek papyr; depolire, gladku délati; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, inu gladku délati; enodatus, -a, -um, reṡvèṡan, reṡvoṡlán, gladek; enodis, et hoc enode, preṡ voṡla, gladku; erugare, tú garbaſtu gladku ſturiti; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabrum, gladku, pres laſſy; interrasilis, gladik; laevigare, laevare, gladiti, gladku inu ravnu délati; laevis, -ve, gladek; laevitas, rován, gladka rován; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; lubricus, -a, -um, polṡèzh, gladek; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; polire, gladiti, palirati, gladku délati; politus, -a, -um, poglajen, paliran, gladik ſturjen; tritus, -a, -um, riban, ṡriban, ṡnuzan, gladik; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gol prid., F12, depilis, depilatus, -a, -um, gol, preṡ dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabretum, -ti, golu, nerodovitu, ali ſuhu meiſtu; implumes puli, gola piṡzheta; implumis, gol, preṡ perja; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; nudus, -a, -um, nág, gol; praecalvus, -a, -um, naprei gol, ſylnu gol; recalvaster, -tri, napreipleiſhaſt, ali gol; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

goljufen prid., F14, decipula, golufni fuglouṡh, ſpringhaiṡel, ṡaderga; dolosus, -a, -um, goluftni, golufin; fallens, neobſtojezh, golufen; falsum, -si, ena fólṡh laṡh, ali golufna reizh; fravdulentus, -a, -um, golufni; implanatus, veliku golufin, nepoglihan; machina, -ae, machinamentum, tudi enu golufnu ṡmiſhlanîe; machinatio, golufnu ṡmiſhlovanîe; pancratiastes, -tae, en takuſhni hitri, inu galufni ṡhtritar; sophisma, -tis, enu golufnu govorjenîe, golufnu, hitru, firbizhnu ṡmiſlenu govorjenîe; subdolus, -a, -um, galufin; vafer, -ra, -rum, golufin, ziganaſt, pregnán, hitir; versutus, -a, -um, premoder, prekunṡhtin, golufin, raṡumin, prekanîen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

grọ̑g -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

hrbet m, F11, atlantius modus, Hyena, tá ẛgurnîa kuſt v'herbtu; dorsuarius, zigar, ali kateri kai na herbti noſſi; dorsum, -si, herbet; equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy martrati; interscalpium, herbat v'mei plezhami; jumentum clitellarium, ṡhivina katera tovori, ali na harbti noſſi; laedere equum in dorso, koinîa na harbtu oſſeiniti; obvertere dorsum, harbat obarniti pruti, ali ṡupar obarniti; setiger, -ra, -rum, kateri ima ṡzhetine na harbti; terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati; tergum, -gi, harbat

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

jadro s, F11, antenna, tú pervu jadru v'barki; arthemon, tú maihinu jadru, ali plahte na barki; carbasa, -orum, jadra s'platna v'barkah; carchesia, ſhtriki, inu luknîe na dréivu tega jadra v'ladji, ali v'barki; dolones, orodje ṡa ladje, ali ſprava, kakòr jadru, veſla, etc:; velari et hoc velare, kar jadram ſluṡhi; velifer, -ra, -rum, ladja, ali barka s'jadrom; velificare, velificari, v'vétri s'odpertim jadrom ſe voṡiti; velificatio, s'odpertim jadrom v'vetru pelanîe; velivolum mare, tú morje, na katerim ſe s'jadrom voṡi; velum, -li, en pert: tudi tú jadru platnenu v'ladjah

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

jagned m, F3, populetum, -ti, kir topolovina, jagnedi, ali topolke raſteo; populifer, -ra, -rum, ut Padus populifer, tá voda Pó v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti jagnedi; populus, -li, tudi en topol, ali jagned

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

jamájka -- v prid. rabi (ȃ)
gastr., v zvezi jamajka rum originalni rum z močno aromo in visoko stopnjo alkohola: jamajka rum in kubanski rum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

jelov prid., F3, pineus, -a, -um, ſmrékou, jelou; pinetum, -ti, enu meiſtu, ali borṡht ſmrékou, ali jelou; pinifer, -ra, -rum, ena ſmrékova gorra, katera ima ſmrékou, ali jelou leiṡ

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

júrišen -šna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na juriš: jurišna skupina / voj. žarg. dobiti jurišni rum / jurišni bataljon bataljon, sestavljen iz posebej izbranih in izurjenih borcev za poseganje v boj v odločilnih trenutkih
♦ voj. jurišni čoln čoln za prevoz jurišnih oddelkov in za izvidniške naloge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kam2 prisl., F10, aliorsum, kam drugam; aliquo, kei kam; aliquorsum, kam na enu meiſtu; aliubi, kam drugam; ferre se aliquo, kam raiṡhati; illuvies, enu meiſtu kam ſe ſtejkajo vſe neſnage; lama, -ae, ena jama kam ſe voda ṡbira, luṡha; proluvies, -ei, meiſtu kam ſe vſe neſnage ſteikajo, pomye; quovis, kamer hozhe, kam hozheṡ; sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kdor zaim., F2, sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi; spasticus, -a, -um, kerzhu podverṡhen, komur ſo te ṡhyle ṡadergneîene; prim. kdo 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kisel prid., F34, acidulus, -li, malu kiſſil; acidus, -a, -um, kiſſil; asper, oſter, terd, kiſſel, bridák; durus, -a, -um, terd, okoren, kiſſel; hyrtus, kiſſil; labrusca, -ae, vinika, kiſſilu, ali divje groṡdizhe; nimis acidus, prevezh kiſſel; oxytriphilon, tá kiſſila detela; perasper, -ra, -rum, cilú kiſſil inu bridák; poma acidula, kiſſila jabulka, liſnika; vinum acidum, kiſſilu vinu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kisel prid., oxalis, -lis, vel dis, kisla detela Scopoli; glej opombo pri geslu detelja

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

korenina ž, F12, anchusa, -ae, enu bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino; cirri, et capillamenta, shilize, shilize na ẛeliszhi inu koreninah; exradicare, s'korenino vun ṡdréti; fibrae, -rum, ṡhilize na ṡeliṡzhi, ali na perji, inu koreninah; radicitus, s'korenino; radicosus, -a, -um, s'doſti koreninami; revulsio, tú s'korenino vun pukanîe; revulsus, -a, -um, is korenino vunkai ſtargan, vun potegnên; stirpitus, s'korenino, ali vun s'grunta, cilú vunkai; stirps, -pis, ſtablu, deblu, korenina; vini radix, terta katera is korenie ṡhene, ali raſte, inu s'korenino rèd ſe poſtavi; vitulamina, nepridni odraſtki, kateri na vinṡki terti per korenini raſteo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kratljiv prid., ludicer, -ra, -rum, kar h'kratkimu zhaſſu ſliſhi, zhaſſa kratliu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kubánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Kubance ali Kubo: kubanski revolucionarji
♦ gastr. kubanski rum originalni rum z manj močno aromo in manjšo stopnjo alkohola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kuga ž, F6, contagium, contagio, contagies, kuga, katera druge ludy oṡkruny; graſsari, v:g: kuga regira; lues, -luis, ṡkrunoba, kuga, boléṡan; pestifer, -ra, -rum, kuṡhin, ṡhkodliu, kar kugo parneſſe; pestilens, kuṡhin, s'kugo obdán; pestis, -tis, kuga, ena ṡhkodliva reizh, inu pogubliva, pomor

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kužen prid., F6, antrax, kuẛhna biṡgauka; bubones, ẛhlejẛa, ali kuṡhni toruvi; contagiosus, kuṡhen; febris pestilens, ta kuṡhna marṡliza; pestifer, -ra, -rum, kuṡhin, ṡhkodliu, kar kugo parneſſe; pestilens, kuṡhin, s'kugo obdán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

las m, F59, adianthum, -ti, divja ruhtiza, goſpeinîe laſſie, ẛeliszhe; antiae, ti ſprédni laſſie na ṡhenṡkim zheli; caesariatus, s'dolgimi laſmy; caesaries, dolgi laſſè, kitta; crinis, laṡ; densi capilli, goſti laſſi; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhin, pres laſſi, gladek; glabrum, gladku pres laſſy; intorti capilli, kravṡhati laſſè; jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri dolge laſſe ima; laxa, laſſie, v'katerih je ṡavitu ſeme gartroṡhnih roṡh; volvunx, -cis, en zherv, kateri laſſém ṡhkodi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.