Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Up. umetnost
ambojnovína -e ž
Gemologija
ametrín -a m
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]
    1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus
      1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
ETIMOLOGIJA: barrique
SSKJ²
bárjevka -e ž (ā)
bot. močvirska orhideja z drobnimi rumeno zelenimi cveti, Microstylis monophyllos:
Čebelarstvo
bárvni índeks -ega -a m
SSKJ²
belflêr in bellefleur -ja [belflêrm (ȇ)
agr. veliko rumeno jesensko jabolko: rumeni belfler
belín belína samostalnik moškega spola [belín]
    dnevni metulj z belkastimi ali rumenkastimi krili navadno trikotne oblike; primerjaj lat. Pieridae
STALNE ZVEZE: kapusov belin
ETIMOLOGIJA: bel
SSKJ²
bermúde -múd ž mn. (ȗpog.
bermuda hlače: oblečen je bil v rdeče bermude in rumeno havajsko srajco; bombažne bermude
Farmacija
bétaksantín -a m
Farmacija
betalaín -a m
bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca]
    1. bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni
      1.1. svetlejša barva polti
STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: bled
bŕstarica bŕstarice samostalnik ženskega spola [bə̀rstarica]
STALNE ZVEZE: hruševa brstarica
ETIMOLOGIJA: brst
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Pravopis
cekínast -a -o (ȋ) poud. ~o vino |zlato rumeno|
Pravopis
cekínasto primer. prisl. (ȋ) poud. ~ se lesketati |zlato rumeno|
SSKJ²
cekínček -čka m (ȋ)
1. ekspr. manjšalnica od cekin: kot cekinček rumeno vinčece
2. zool. dnevni metulj z zlato rdečimi krili, Heodes virgaureae:
chardonnay chardonnayja; tudi šardoné samostalnik moškega spola [šardoné]
    1. vinska trta s kompaktnejšimi rumeno zelenimi grozdi, po izvoru iz Francije
      1.1. belo vino s sadno aromo iz grozdja te trte
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. chardonnay, po francoskem mestu Chardonnay
SSKJ²
cinóbrski -a -o prid. (ọ́)
po barvi podoben cinobru: prebarvati pročelje hiše s cinobrsko in rumeno barvo
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
Število zadetkov: 261