Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
naravnávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: naravnaval je gube na zavesi; naravnava si ruto / naravnavati izpahnjeno nogo
  2. 2. delati, da kaj pravilno, ustrezno deluje: naravnavati kosilnico / naravnavati gumb za glasnost / naravnavati širino brazde
  3. 3. delati, da je kaj obrnjeno v določeno smer: naravnavati daljnogled proti oddaljeni skupini ljudi / redko naravnavati top namerjati
    // delati, da dobi kaka dejavnost določeno vsebino: naravnavati pogovor na to vprašanje; k temu cilju je naravnavala vse svoje želje
    ●     ekspr. ljudem so se postopoma naravnavala hrbtišča postajali so bolj samostojni, odločnejši
SSKJ
okóli predl. (ọ̑) z rodilnikom  
  1. 1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: zavezati si ruto okoli glave; sedeti okoli mize; oviti si vrv okoli roke; otepati, pogledati okoli sebe; zemlja kroži okoli sonca; okoli vasi so nizki griči / ekspr. okoli in okoli hiše je visoka ograja / naselja okoli Ljubljane; potovanje okoli sveta; ogrlica okoli vratu
    // nav. ekspr. za izražanje središča ukvarjanja, zanimanja: pogovor se suka okoli poljskih del; razprava se neprenehoma vrti okoli istega vprašanja / publ.: truditi se okoli izboljšanja preskrbe; razburjenje okoli zvišanja cen kruha in mesa; zapleti okoli gradnje cest ob gradnji; glede gradnje; razpravljanje okoli stanarin o stanarinah; spor okoli umika čet zaradi umika; glede umika
  2. 2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa: cesta kmalu zavije okoli hriba; veter piha okoli ogla; položiti dekletu roko okoli pasu; okoli rame oprtana torba / tesnoba okoli srca; smehljaj okoli ust / doma je tam nekje okoli Kranja / ekspr. krogle žvižgajo okoli nas
  3. 3. z izrazom količine za izražanje približnosti: pride okoli desetih, desete (ure); okoli novega leta; bilo je okoli leta 1900; temperature okoli nič
    ●     pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. sukati se okoli koga posvečati komu veliko pozornosti; ekspr. žena ovija moža okoli mezinca, prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; pog. hoditi okoli njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; pog., ekspr. daj mu eno okoli ušes udari ga; ekspr. ljudje so se mu metali okoli vratu objemali so ga; ekspr. letati okoli zdravnikov pogosto iskati njihovo pomoč
SSKJ
preganíti in pregániti -em dov. (ī á) 
  1. 1. dati, položiti en del česa čez drugega: dvakrat preganiti ruto; preganiti blago čez pol / preganiti list papirja
  2. 2. redko premakniti, ganiti: ni mogel preganiti roke; ni se upal preganiti
    preganíti se in pregániti se redko  upogniti se: preganil se je v pasu in zaječal
    pregánjen -a -o: preganjen časopis; večkrat preganjen plašč
SSKJ
razganíti in razgániti -em dov. (ī á) 
  1. 1. narediti, da kaj ni več zganjeno, preganjeno: razganil je list in prebral sporočilo; razganiti ruto / iz žepa je vzela kos zmečkanega papirja in ga razganila
  2. 2. star. razmakniti: nekoliko je razganila zaveso, da je videla na cesto; veje so se razganile
    razgánjen -a -o: postaviti čevlje na razganjen časopis
SSKJ
zatískati -am nedov. (í) 
  1. 1. s pritiskanjem česa, stiskanjem delati kako odprtino v čem neprehodno: zatiskati komu usta z dlanjo; zatiskati si nos z robcem; ob eksplozijah si zatiskati ušesa
    // navadno v zvezi z oči imeti zaprte: zatiskati oči zaradi premočne svetlobe; od strahu zatiskati oči / ni se bal mrtvim zatiskati oči pokrivati jih z vekami
  2. 2. nar. zategovati: zatiskati rahlo zavezano ruto
    ●     ekspr. dozdaj so si zatiskali oči pred resnico niso je hoteli spoznati, priznati
SSKJ
zavozláti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti vozel, vozle na čem: niti na koncu šiva zavozlamo in odstrižemo; zavozlati trak, vrv
  2. 2. z vozlom, vozli zavezati: zavozlati nit okrog paličice; zavozlati ruto pod brado / zavozlati (si) kravato zavezati
  3. 3. ekspr. narediti kaj zapleteno, težko razrešljivo: zavozlati problem; zavozlal je vso stvar / dramatik je dobro zavozlal zgodbo
    zavozláti se 
    1. 1. nepravilno, neurejeno se preplesti, zviti, da nastane vozel, vozli: niti, vrvi so se zavozlale; pazi, da se volna ne zavozla / zastava se je zavozlala okrog droga
    2. 2. ekspr. postati zapleten, težko razrešljiv: odnosi med njimi so se zavozlali; zadeva se je še bolj zavozlala / misli so se mu zavozlale
    3. 3. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v zaiti, spraviti se v zapleten, težko razrešljiv položaj: še sam ni vedel, v kaj se je zavozlal / zavozlati se v neprijetnosti
    4. 4. knjiž., ekspr. priti v ljubezensko razmerje s kom: zavozlal se je z dekletom iz sosednje vasi; zavozlala se je s poročenim moškim
    5. 5. knjiž., ekspr. priti v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: pri razlaganju se je popolnoma zavozlal / tako se je zavozlal, da se sploh ne more odločiti
      ●       črevo se mu je zavozlalo z zasukanjem je postalo na enem mestu stisnjeno in neprehodno
    zavozlán -a -o: zavozlan klobčič; zavozlan primer; zavozlani stavki; prisl.: zavozlano govoriti
SSKJ
zganíti in zgániti -em dov. (ī á) 
  1. 1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega narediti, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino: zganiti časopis, glasovnico; ruto je skrbno zganila; zganiti list tako, da se lahko vtakne v žep
  2. 2. narediti gib, premakniti: zganiti roko; veke so se zganile / telo se mu je zganilo v krču / zganiti z rameni skomigniti
    // zganiti ustnice v nasmeh nasmehniti se
  3. 3. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj, stanje: veslo zgane mirno gladino; veter zgane veje / sunkovito je zaprl vrata in zganil val zraka
  4. 4. ekspr. povzročiti, da kdo postane dejaven: bližajoča se nevarnost jih je zganila / trudila se je, da bi ga zganila iz otopelosti / sonce je zganilo žive stvari / zganiti komu možgane
  5. 5. knjiž. vznemiriti, razvneti: nič več ga ne zgane / ti ukrepi so zganili javno mnenje; pesn. zganiti srce
    ●     ekspr. nikoli ne zgane jezika molči, nič ne reče; ekspr. zanj ne bo nihče zganil mezinca nihče mu ne bo pomagal; ekspr. znova je zganila s pletilkama začela plesti; ekspr. samo s prstom zgane, pa že vse dobi nič se mu ni treba truditi, prizadevati
    zganíti se in zgániti se 
    1. 1. spremeniti položaj, stanje: sedel je in se ni zganil / otrok v njej se je zganil / gladina se je nenadoma zganila vzvalovila; ekspr. vlak se je znova zganil premaknil
      ●       ekspr. nad poljem se je zganil veter začel pihati
    2. 2. ekspr. postati dejaven: strokovnjaki bi se morali že prej zganiti / ob nesreči se je zganila vsa dolina / spomini so se zganili
    3. 3. ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni zganil od doma / zganil se je proti vratom
    4. 4. knjiž. prikazati se, pojaviti se: rahel smehljaj se mu je zganil na ustnicah / v duši se ji je zganilo že pozabljeno čustvo vzbudilo; v njem se zgane odpor, svarilo
    zgánjen -a -o: zganjen list; v gube zganjen prtič
SSKJ
ohomotáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. zaviti, oviti: ohomotal ga je v plašč / ohomotati z vrvjo
    ohomotán -a -o: ohomotana je bila v veliko ruto
SSKJ
sprevézati in sprevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) nar. vzhodno prevezati: sprevezala mu je rane
    sprevézan -a -o: lasje, sprevezani z ruto
SSKJ
vihtéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. držeč v roki premikati kaj v velikih lokih: sedel je v sedlu in vihtel bič; vihteti korobač, palico; ukaje je vihtel klobuk nad glavo / otroci so vihteli zastavice mahali z njimi
  2. 2. zamahovati pri delu s čim: z lahkoto je vihtel kladivo; vihteti kramp, sekiro; ritmično vihteti cepce
    // ekspr. opravljati s kakim orodjem zanj značilno delo: cel dan je vihtel kramp in lopato; zna vihteti koso kositi; vihteti pero pisati, pisateljevati
    ●     ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga; ekspr. vihteti orožje proti komu groziti mu
    vihtéti se z odrivanjem spravljati se na kaj: vihteti se na konja / vihtela sta se s skale na skalo skakala sta
    vihtèč -éča -e: vihteč ruto v slovo, je tekla za vlakom
SSKJ
zahomotáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. zaviti, oviti: zahomotati koga v odejo; zahomotala se je v plet / zahomotali so ga v plašč zavili, oblekli
    zahomotáti se zaplesti se, zamotati se: zahomotal se je v mrežo / zahomotal se je v pogovor
    zahomotán -a -o: v volneno ruto zahomotana ženska
SSKJ
zatílek -lka m (ȋ) star. tilnik, zatilnik: zatilek ga boli / zavezati ruto v zatilku
SSKJ
fránža -e ž (ȃ) nav. mn., pog. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: okrog ram je imela ruto z dolgimi franžami; bandero s svilenimi franžami; franže namiznega prta
● pog., ekspr. iti v franže propadati, uničevati se
SSKJ
gostáča -e ž (á) redko gostačka: še beraška gostača je imela ob nedeljah svileno ruto
SSKJ
kavráč -a m (á) ekspr., redko puran: jezijo se kakor kavrači nad rdečo ruto
SSKJ
narámen -mna -o prid. (ȃ) ki se nosi, prenaša na ramenih: naramni koš; zavezala si je naramno ruto / naramni našitki
SSKJ
obrádek -dka m (ȃ) knjiž. spodnji del obraza; brada: zavezati ruto pod obradkom; koščen, okrogel, šilast obradek; jamica na obradku
♦ antr. naprej štrleči del spodnje čeljusti pri človeku
SSKJ
razkosmáti -ám tudi razkósmati -am dov. (á ȃ; ọ̄ ọ̑) raztrgati v kosme, nitke: razkosmati volneno ruto
// redko razmršiti, razkuštrati: veter mu je razkosmal brado
    razkosmán tudi razkósman -a -o: razkosmani lasje
SSKJ
tílnik -a [tudi u̯n] m (ȋ) zadnji del vratu: lasje mu segajo daleč na tilnik; zavezati si ruto na tilniku; zabolelo ga je v tilniku; močen, ekspr. bikovski tilnik; zagorel tilnik; otrpnjenje tilnika / pri padcu si je zlomil tilnik
● ekspr. skloniti, upogniti tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upogniti, zlomiti komu tilnik pripraviti ga do tega, da zataji svoje prepričanje; narediti ga pokornega, ponižnega; knjiž. sedeti komu na tilniku sedeti komu na vratu
Število zadetkov: 39