Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
pridélek -lka m
kar se pridela v (enem) letu, v (eni) sezoni
SINONIMI:
letni pridelek, letina, redk. leto, knj.izroč. obrod, knj.izroč. obrodek, star. rod1
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik poljski pridelek
GLEJ ŠE SINONIM: letina
GLEJ ŠE: letina
SLA 2
pungart
SLA 2
pungrad
Svetokriški
rajtinga -e ž račun, obračun: Ah moj Bug! kaj s'ena teshka rajtinga im. ed. bo leta ǀ bo samerkal, de niegova raitinga im. ed. je prekratka, inu de ſilnu doſti dolshan oſtane ǀ hozhem od te rajtinge rod. ed. danaſs govorit ǀ vſy bomo k'ſodbi, inu k'rajtingi daj. ed. poklizani ǀ kadar kuli bo dopadlu timu Krajlu Nebeskimu nas poklizat h' tej raitingi daj. ed. ǀ ſe nepuste s'en vinar golufat, njeh rajtingo tož. ed. zhistu, inu fliſsnu samerkajo ǀ kadar imajo rajtingo tož. ed. Bogu pred ſpovednikam dati ǀ na ſodni dan pak bo prishal raitingo tož. ed. snami dellat ǀ ob taiſti nashi sadni uri bo Rihter Nebeski hotel od nas raitengo tož. ed. imeti ǀ G: Boga, katerimu ratengo tož. ed. bosh mogla dat ſe imash bati ǀ po moy rajtengi mest. ed. venem lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ nebomo mogli s' zhaſtio s' raitingo or. ed. vun priti ǀ hlapez nej mogal s' raitengo or. ed. vun priti ǀ zhakajo de bi rajtinge tož. mn. s'vamy ſturili ← srvnem. reitunge ‛račun’; → dati
Pravopis
razcvêsti se -cvêtem se dov., 3. os. mn., privzdig. razcvetó se; razcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Sadni vrt se spomladi ~e; poud.: Njen obraz se je razcvetel |je dobil zdrav, lep videz|; Hlačni rob se hitro ~e |raztrga, razcefra|
razcvêsti -cvêtem (é) neobč. kaj Pomlad ~e češnje; prim. razcvèsti se, razcveteti se
Svetokriški
razlomiti -im dov. razlomiti: G. Bug je bil sapovedal enimu saromaku, kateri je imel en ſam hleb kruha, de bi imel taiſtiga reslomit nedol., inu timu lazhnimu podelit ǀ bugaio Jogry, reslomio 3. mn. kroh, dado tem lazhnem ǀ reslomite vel. 2. mn. te hlebe, ter hitru dajte tem lazhnem ǀ Reslomite vel. 2. mn. ta S. Vblat na deſset koſzu, vener tulikain bote nashli v'enim kakor v'tem drugim ǀ Nash vſmileni JESVS per taiſti sadni zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke, taiſto je bil v'ſvoje Svetu Reshnu Telu preobernu, potle na duanajſt koſſizou reslomil del. ed. m
SSKJ²
razredčeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati bolj redko: razredčevati barve; razredčevati sadni sok z vodo
SSKJ²
razrédčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike
2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo
    razrédčiti se 
    1. postati bolj redek: proti vrhu se je gozd razredčil
    2. postati številčno manjši: gostje v hotelu so se precej razredčili
    razrédčen -a -o:
    razredčen alkohol; v teh višinah je zrak že razredčen; razredčene živalske vrste
Celotno geslo Sinonimni
razrédčiti -im dov.
kaj narediti kaj (bolj) redko; povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša
SINONIMI:
Vorenc
rep1 m, F11, alopecurus, enu ẛheliszhe enaku liſſizhimu reepu; cauda, -ae, rèp; cinclus, -cli, pliṡk maihina tyzhiza, vſelei s'repam ſtreſſa; lactare caudâ, s'rèpom ſe radovati, mahati; orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene; penis, -nis, en rèp; raja, -ae, ena ploṡhnîata s'velikim rèpom, inu s'oſtro koṡho morṡka riba, raza, morṡka platiza; postilena, -ae, podrèpiza, koynṡkiga rèpa jermen; rector temnonis, tá kateri v'barki rudu, ali taiſti ṡadnî rép rovná, ali viṡha; syrma, -ae, ſuknîa s'dolgim repom; uropigium, -gÿ, tá ṡhpizhaſti koniz herbtiṡza[!], v'katerim [je] tú perje v'rèpi, kurja rit, ali taiſta ṡhpiza
Celotno geslo Megiser
rt -a samostalnik moškega spola
Vorenc
rudo s, F2, rector temonis, tá kateri v'barki rudu, ali taiſti ṡadnî rép rovná, ali viṡha; temon, -onis, ſura, ali voye per kulih, rudu per barkah
SSKJ²
sáden -dna -o prid. (ā)
nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta
♦ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga
Pravopis
sáden -dna -o (á; ȃ)
sádni -a -o (á; ȃ) ~ sok; ~a kupa
Pleteršnik
sȃdən, -dna, adj. 1) Frucht-; sadni popek, die Fruchtknospe, Cig.; — 2) Obst-: sadno drevje, Obstbäume; sadni ocet, der Obstessig; — 3) sáden, obstreich, Jan.; sadno leto, ein Obstjahr, V.-Cig.
SLA 2
saden
Glej:
Celotno geslo Sinonimni
sádni -a -o prid.
GLEJ ŠE: fruktoza, kis, kis, pridelek, sadovnjak, drevje, drevo, pridelek, pridelek
Botanika
sádni sládkor -ega -órja m
Čebelarstvo
sádni sládkor -ega -órja m
SLA 2
sadni travnik
Število zadetkov: 158