Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SLA 2
vrtiček
SLA 2
vrto
Vorenc
zadnji sam., F9, adsummum, k'vekſhimu, k'ẛadnîmu, narvezh; deniquè, k'ẛadnîmu, h'konzu; extremò, k'ṡadnîmu; extremum, extremitas, konez, tú ṡadnîe; extremus, tá ṡadnî, ali ta na kraju; posticus, -a, -um, tá ṡadnî; praeposterus, -a, -um, napúk, naṡai, ta ṡadnî, ta cilú ṡadnĵ; ultimatim, k'ṡadnîmu
  1. zadnjejši , citerior, ta ẛadnîſhi
  1. najzadnji , F3, noviſsimus, -a, -um, tá puſledni, ta narṡadnî; omnium ultimus, tá narṡadnî; ultimus, -a, -um, puſlednî, ta narṡadnî
Vorenc
zadnji prid., F17, aplustre, vel sumitas puppis, viſſokúſt tega ẛadnîga kerma v'ladji; posticum, -ci, ta ṡadnîa vratiza per hiſhi; puppis, -is, ta ṡadni konez v'ladji, ali v'barki; supremus suis annis, v'ſvoih ṡadnih leitih
  1. najzadnji , F4, postremus, -a, -um, puſlednî, narṡadnî; supremò, k'ṡadnîmu, k'narẛadnîmu; supremus, -a, -um, narṡgurnî, narpervi, ali narṡadnî; supremus suis annis, v'ſvoji narṡadnî ſtaroſti
Svetokriški
zadnji -a prid. zadnji: premislite de morebiti bo ta sadni im. ed. m vaſſ poſt ǀ Smert je ſadni im. ed. m ſen ǀ je vidil de ſe njegova ſadna im. ed. ž urra perblishuje ǀ ta sadna im. ed. ž minuta vasha ſe perblishuie ǀ tu sadnu im. ed. s, inu puslednu dellu, kateru k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga rod. ed. m Kakor en leuu ǀ ne bom zhakal do sadne rod. ed. ž minute ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne rod. ed. ž pokrajne te ſemle ǀ letemu ſadnimu daj. ed. m njega presheshna krajliza je bila saudala ǀ kadar je bila h' tej sadni daj. ed. ž ſmertni uri prishla ǀ h' taiſti ſadni daj. ed. ž minuti ſe perbishlujemo ǀ kadar pride h' temu ſadnimu daj. ed. s dobrimu dellu ǀ kadar pak napolni taiſto vago, ali mero, tu je de ta ſadni tož. ed. m greh doperneſe ǀ jeſt yh vabem premishlovati taiſto ſadno tož. ed. ž minuto nashiga lebna ǀ na sadno tož. ed. ž mojo uro jeſt ſim perſilen ſe jokat ǀ Polj. Bernard to ſadnio tož. ed. ž Masho bere ǀ Menite taisto sadnio tož. ed. ž uro milost, inu gnado ſproſsit od G: Boga ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie +tož. ed. s mejstu v'pakal poſtavil ǀ G. Bug nas je poklizal ob tem ſadnim mest. ed. m zhaſſu na ſvejt ǀ JESVS per taiſti sadni mest. ed. ž zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke ǀ kakor ob taiſti saidni mest. ed. ž minuti ǀ s' taiſtem sadnim or. ed. m greham je bil vago obloshil ǀ Kadar Amalechitery ſo pregainali Iſraeliterie nyh grehy she nej ſo bily napolnili nyh mero … kadar pak ſó bily prevagali s' tem sadnem or. ed. m ǀ ta ſadna im. dv. m bodò Enoh, inu Elias, katera is' Paradisha bode na ſvejt poſlal ǀ ty sadni im. mn. m is ſame lubesni ſo shli dellat ǀ ty sadnj im. mn. m is lubesni ſo shli dellat Goſpudu ǀ Krajliza Saba is sadnih rod. mn. pokrain te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Samerkajte Nem. Nem. lete sadne tož. mn. ž beſſede ǀ zhes lete sadnie tož. mn. ž beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti … Kojn is sadnimi or. mn. nogami shvigat presež.> sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu daj. ed. m ſtolu v'pakli ſedel ǀ Eno masho to ner ſadnio tož. ed. ž shlishite, inu she per taiſti vekshi dell shuazate do zadnjega do konca življenja: Ne bom tudi zhakal do ſadniga ſe ſpovedat k zadnjemu nazadnje: k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame ǀ Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval ǀ h'sadnimu oblubi de hozhe dovekoma poſabit na vſe pregrehe ǀ kadar h'temu ksadnimu bodo prishli ym bom nyh deshelo vſel ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal, 33. lejt veliku terpel, inu k' ſnadnimu na krishi per vbit, umerl
Celotno geslo Megiser
zadnji pridevnik
Svetokriški
zadnjikrat prisl. zadnjikrat: sa ta sadnikrat ſe ſo kushali ǀ kadar ta sadnikrat Bukve v' roko vſame ǀ kadar ſò ta ſadni krat v' verti Gethſeſnani s' Chriſtuſam molili
Svetokriški
zagvišati -am dov. zagotoviti: Sturite taKu, ter vaſs sagvisham 1. ed. de ne bote greshili ǀ vaſs ſagvisham 1. ed., de norzhie tiga ſvejta vam bodo preshle ǀ taku vaſs saguisham 1. ed. de tudi taisto pusledno uro bote te S. miſli imeli ǀ ta Nebeski Arzat tebe sagvisha 3. ed. de bosh osdravil ǀ naſs saguisha 3. ed. de ne bomo obeniga pomankajna imeli ǀ S. Chryſoſtomus ſagvisha 3. ed., de ta kateri tiga premishluje v'greh ne pade ǀ ſam ſyn Boshy vaſſ ſaguisha 3. ed. ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu, de naſs sagviſha 3. ed., inu oblubi de naſs bo vſelej oſkerbel s'tem Kar je sa nashe shivejne trèba ǀ takorshne Bug nej sagvishal del. ed. m, de ym hozhe dati Nebeſku krajleſtvu ǀ gdu je tebe saguishal del. ed. m de nebo leta greh ta sadni ǀ ſama Maria Diviza je bila S: Brido ſagvishala del. ed. ž, k'nij rekozh zagvišati se zagotoviti si: ty pervi pak nej ſo hoteli pojti v' vinogrod, ampak de ſo poprei sglihali, inu ſe sagvishali del. mn. m sa lon → zagvišnati, → gvišen
Vorenc
zatilek m, F4, cervix, ẛatilik, vrát, ẛatilnik; occipitium, ſinik, ali ṡatilik; occiput, -tis, ṡatilnik, ṡatilik, ta sadnî plat glavè; occiput, -tis, ṡatilnik, ṡatilik
Vorenc
zatilnik m, F3, cervix, ẛatilik, vrát, ẛatilnik; occiput, -tis, ṡatilnik, ṡatilik, ta sadnî plat glavè; occiput, -tis, ṡatilnik, ṡatilik
SSKJ²
zavárek -rka m (ȃ)
snov, ki se pripravi s kuhanjem; zvarek2: mazati se z zavarkom; zavarek iz hrastovega lubja
● star. sadni zavarek vkuhano sadje, kompot
SSKJ²
zdríz -a m (ȋ)
1. rahla, poltrda, navadno grudičasta snov z veliko vode: jajčeca obdaja zdriz; brezbarven zdriz / sluzast zdriz
// temu podobna snov sploh: od živali je ostala le kepa krvavega zdriza
2. knjiž. strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektina; žele: delati, pripravljati zdrize / malinov zdriz; zdriz iz robidnic
SLA 2
zink
Celotno geslo eSSKJ
žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən]
    4. ekspresivno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: privzdignjeno baržunast
    5. ekspresivno ki je prijazen, nežen
STALNE ZVEZE: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: ↑žamet
SSKJ²
želé -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektina, zdriz: jesti, kuhati žele; preliti z želejem; marmelade in želeji / jabolčni, pomarančni, ribezov žele
2. prozorno ali prosojno zdrizasto mazilo, krema: namazati lase z želejem; glicerinski žele; žele za nohte
// prozorna ali prosojna zdrizasta snov sploh: zmes se spremeni v žele / zobna krema v obliki želeja; v prid. rabi: žele bonboni
Celotno geslo Sinonimni
želé -êja m
strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektinapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. zdriz
Vorenc
živinče s, F3, concrepare, ſhuméti, arjuti, kakòr enu ẛhivinzhe, pokati; jumentum, -ti, govedu, ṡhivina, ṡhivinzhe, délovna ṡhivina; suffrago, -nis, tá ṡadnîa koṡhiza na gleiṡhnih, ṡadnî zhlein per ſléhernim ṡhivinzhetu
Svetokriški
život -a m 1. telo: noge ſo ta sadni tal tiga shivota rod. ed. ǀ polovizo shiuota rod. ed. spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga ſhivota rod. ed. ǀ ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki nijh shjvota rod. ed. ǀ kosho s'shivota rod. ed. ſo ijm tergali ǀ bi bilu nuznu nashi dushi, inu shivoti daj. ed. ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh shivot tož. ed. dokler je mlad ǀ per dobrem ſdravij shiveti, lebat, inu ſhivot tož. ed. zartlati ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom shivotu mest. ed. ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu mest. ed. tresli ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu mest. ed., kulikain dny je v'lejtu ǀ tudi na shivoti mest. ed. veliko bolezhino je pozhutil ǀ hodite po semli s' shivotam or. ed., inu s' ſerzam mislite na nebeſſa 2. življenje: videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota rod. ed. ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu daj. ed. trij ſame dnij odlog dati ǀ sholnerij vagaio nijh shivot tož. ed., de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot tož. ed. sa ouze ǀ Kadar bi taushent shivotu rod. mn. bil imel, vse rat, inu volnu sa zhast Chriſtuſavo bi bil sgubil
Število zadetkov: 158