// imeti in izvrševati oblast
♦ jur. izvrševati smrtne kazni
// delati, opravljati: svoje delo je izvrševal v zadovoljstvo vseh
// z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvrševati čiščenje, nadzorstvo; izvrševati oprašitev opraševati; izvrševati popravila kotlov
- izvršujóč -a -e: vestno izvršujoč naloge