Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
hrástje -a s (ā)
hrastov gozd: tam je hrastje najbolj gosto; visoko hrastje / samotno je živel v koči med hrastjem hrastovim drevjem
Prekmurski
lesóvje -a s lesovje: Živé [jazbec] samotno v kmičnom lesovji, v lüknjaj AI 1878, 10
SSKJ²
oslájati -am nedov. (á)
knjiž. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno; sladiti: obiski so oslajali njegovo samotno življenje
SSKJ²
povalíti -ím dov., poválil (ī í)
1. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla; podreti: z močnim udarcem ga je povalil na tla / plaz je povalil samotno drevo
2. nar. povaljati: pobranati in povaliti / povaliti travo, žito / povalil ga je po travi
    povalíti se 
    zavaliti se, zakotaliti se: povalil se je do njega in ga skušal rešiti; deček se je povalil po hribu navzdol
    povaljèn -êna -o:
    ležal je umazan in povaljen; povaljena obleka
SSKJ²
pustováti2 -újem nedov. (á ȗ)
zastar. pusto, samotno živeti: kaj bi tukaj pustoval, med ljudi pojdi
Pravopis
róbinzonski -a -o (ọ̑) poud. ~o življenje |samotno|
Pravopis
róbinzonstvo -a s, pojm. (ọ̑) poud. počitniško ~ |samotno življenje|
Prekmurski
sàmno prisl. samotno, na samem: Rêtkogder sztoji steri visziki brêg szamno, poszebi KAJ 1870, 146; Sto hodi po nyivaj tak szamno KAJ 1870, 138
SSKJ²
samôta -e ž (ó)
1. stanje, ko je kdo sam, brez stikov, povezave z drugimi: samota ga muči; želeti si samote; dnevi samote / duševna samota; pesn. samota srca / trpeti v samoti; na starost je živel v veliki samoti zelo osamljeno, samotno
2. oddaljen, odmaknjen kraj, predel: v to hribovsko samoto malokdo pride; njegova hiša je stala v divji samoti / kmetija leži na samoti / ekspr. hrepeneti po gozdnih samotah
● 
knjiž. prevzela ga je samota kraja samotnost; star. če se bova srečala kje na samoti, ne vem, kaj bom storil kje na samem; v samoti je še enkrat premislil svoj načrt ko je bil sam; knjiž. v občini je bilo takrat dvajset zaselkov in nekaj samot samotnih kmetij
SSKJ²
samôten -tna -o prid., samôtnejši (ó)
1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: samoten popotnik; na drevesu se je oglašal samoten ptič; oreh je stal samoten sredi dvorišča; na koncu doline stoji samotna hiša; samotno drevo / ekspr. iz sosednje ulice so se slišali samotni koraki / ekspr. glasovi so postali samotnejši redkejši / samotna kmetija kmetija zlasti v hribovitem svetu, katere zemljišče se v enem kosu razprostira okoli domačije
2. nenaseljen, neposeljen: to so samotni kraji; samotna dolina, okolica; ko so jih izgnali, je ostala hiša samotna / pozimi je park samoten; zavil je v samotno ulico
3. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: počutil se je samotnega; bila je samotna in bolna
// nav. ekspr. ki poteka v samoti, osamljenosti: koliko je prejokala v tistih samotnih nočeh; v samotnih urah je mislil na dom; samotno življenje / samotne misli
● 
ekspr. to je bil najsamotnejši kotiček v parku najbolj oddaljen, odmaknjen; zastar. samotni so šli na pot sami, brez spremstva; ekspr. samoten je taval po mestu sam, brez družbe; knjiž. samotna celica samica; to je samotna pot pot, ki vodi po nenaseljenem, neposeljenem svetu
    samôtno prisl.:
    samotno živeti / v povedni rabi po materini smrti je bilo doma samotno
Pleteršnik
samótən, -tna, adj. einsam; s. kraj; samotno živeti, eingezogen, einsiedlerisch leben; — samotni zapor, die Einzelhaft, Cig., DZ.
Prekmurski
samòten -tna -o prid. samoten: Živé [jazbec] samotno v kmičnom lesovji AI 1878, 10
Pravopis
samôtno1 nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) ~ živeti
Pravopis
samôtno2 povdk. (ó) Po materini smrti je bilo doma ~
Celotno geslo Sinonimni
samôtno prisl.
GLEJ SINONIM: osamljeno
Vorenc
samotno prisl.solitarièſamotnu
SSKJ²
vihárnik -a m (ȃ)
1. samotno drevo v gorah, ki kljubuje viharjem: posedli so okrog starega viharnika; krivenčast, mogočen, suh viharnik; viharnik na robu skalnega previsa; macesen viharnik
// ekspr. človek, ki je sposoben prenašati težave: fant je viharnik iz gorske doline; samotarski viharnik
2. predstavnik viharništva: pisatelj je bil viharnik in romantik; nazori viharnikov
♦ 
zool. viharniki srednje velike morske ptice, ki se zbirajo ob gnezdenju in iskanju hrane, Procellariidae
SSKJ²
zdŕžema prisl. (ȓ)
1. izraža, da se dejanje dogaja brez prekinitev: delati, hoditi zdržema dvanajst ur; deževalo je zdržema več dni / ta zdravila je treba jemati zdržema neprekinjeno / število članov je zdržema naraščalo nenehno
2. nar. tik zraven: zagledala je samotno hišo in zdržema hlev / hiše za cerkvijo stojijo zdržema strnjeno
Celotno geslo Frazemi
zvér Frazemi s sestavino zvér:
kàkor dívja zvér
Število zadetkov: 19