se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
se2 morfem
1. prosti glagolski bati ~; boječ ~; smučati (~)
2. neprehodnosti razliti ~; utopiti ~; roditi ~
3. trpnosti Knjiga ~ že tiska
4. brezosebnosti Tu ~ govori po domače
5. obojestranskosti srečati ~; spogledati ~
1. prosti glagolski bati ~; boječ ~; smučati (~)
2. neprehodnosti razliti ~; utopiti ~; roditi ~
3. trpnosti Knjiga ~ že tiska
4. brezosebnosti Tu ~ govori po domače
5. obojestranskosti srečati ~; spogledati ~
Pravopis
nažréti -žrèm dov., nam. nažrèt/nažrét; nažrétje in nažŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) poud. kaj Rja je nažrla ograjo |najedla|
nažréti se -èm se (ẹ́ ȅ) koga/česa poud. Krava se je nažrla sveže trave |se je najedla|; nizk.: Fant se je nažrl cmokov |se najedel|; ~ ~ vina |napiti se|; slabš. Nažrla se je svojega fanta |naveličala|
nažréti se ga -èm se ga (ẹ́ ȅ) nizk. |napiti se alkoholne pijače|
nažréti se -èm se (ẹ́ ȅ) koga/česa poud. Krava se je nažrla sveže trave |se je najedla|; nizk.: Fant se je nažrl cmokov |se najedel|; ~ ~ vina |napiti se|; slabš. Nažrla se je svojega fanta |naveličala|
nažréti se ga -èm se ga (ẹ́ ȅ) nizk. |napiti se alkoholne pijače|
Pravopis
nabráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. naberó, nam. nabràt; drugo gl. brati (á é) komu koga/kaj ~ materi šopek zvončkov; ~ nove naročnike; poud. ~ (si) novih moči |odpočiti se, okrepiti se|
nabráti se -bêrem se (á é) Na šipi so se nabrale kapljice; Nabralo se je dosti dela
nabráti se ga -bêrem se ga (á é) omilj. |napiti se alkoholne pijače|
nabráti si -bêrem si (á é) poud. |dobiti, pridobiti si|: kaj ~ ~ izkušnje
nabráti se -bêrem se (á é) Na šipi so se nabrale kapljice; Nabralo se je dosti dela
nabráti se ga -bêrem se ga (á é) omilj. |napiti se alkoholne pijače|
nabráti si -bêrem si (á é) poud. |dobiti, pridobiti si|: kaj ~ ~ izkušnje
Pravopis
nacedíti -ím dov. nacédil -íla, nam. nacedít/nacedìt; nacejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj To smolo so nacedile smreke; slabš. nacediti koga ~ soseda z žganjem |napojiti, opiti|
nacedíti se -ím se (í/ȋ í) Iz satja se je nacedilo še nekaj medu; knj. pog., poud. nacediti se česa ~ ~ žganja |napiti se|
nacedíti se ga -ím se ga (í/ȋ í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nacedíti se -ím se (í/ȋ í) Iz satja se je nacedilo še nekaj medu; knj. pog., poud. nacediti se česa ~ ~ žganja |napiti se|
nacedíti se ga -ím se ga (í/ȋ í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
Pravopis
nalésti se -lézem se dov., nam. nalést se/nalèst se, nalézen -a; drugo gl. lesti (ẹ́ ẹ̑) česa ~ ~ davice
nalésti se ga -lézem se ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nalésti -lézem (ẹ́ ẹ̑) nalesti se: kaj ~ bolezen
nalésti se ga -lézem se ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nalésti -lézem (ẹ́ ẹ̑) nalesti se: kaj ~ bolezen
Pravopis
napíti -píjem dov., nam. napít/napìt; napítje; drugo gl. piti (í) komu ~ prijatelju nazdraviti; poud. napiti koga z/s čim ~ soseda z vinom |napojiti, opijaniti|
napíti se -píjem se (í) česa ~ ~ mleka; Deske so se napile vlage; poud. Večkrat se ~e |je pijan|
napíti se ga -píjem se ga (í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|: preveč se ga napiti
napíti se -píjem se (í) česa ~ ~ mleka; Deske so se napile vlage; poud. Večkrat se ~e |je pijan|
napíti se ga -píjem se ga (í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|: preveč se ga napiti
Pravopis
nakresáti -kréšem dov.; drugo gl. kresati (á ẹ́) poud. koga Gospodar ga je nakresal |pretepel|; ~ sovražnika |premagati|
nakresáti se -kréšem se (á ẹ́) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ žganja
nakresáti se ga -kréšem se ga (á ẹ́) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nakresáti se -kréšem se (á ẹ́) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ žganja
nakresáti se ga -kréšem se ga (á ẹ́) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
Pravopis
nabrénkati -am dov. -an -ana; nabrénkanje (ẹ̑) poud. komu kaj Zdravnik mu je nabrenkal še tri mesece ležanja |naložil, predpisal|; Nabrenkala mu je veliko očitkov |jezno izrekla|
nabrénkati jih -am jih (ẹ̑) knj. pog., poud. komu ~ ~ učencem |ošteti jih|
nabrénkati se -am se (ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ vina
nabrénkati se ga -am se ga (ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nabrénkati jih -am jih (ẹ̑) knj. pog., poud. komu ~ ~ učencem |ošteti jih|
nabrénkati se -am se (ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ vina
nabrénkati se ga -am se ga (ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
Pravopis
nagrméti -ím dov.; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) poud. |množično, hrupno priti|: V hišo so nagrmeli vojaki
nagrméti se -ím se (ẹ́ í) poud. proti komu/čemu Dovolj so se nagrmeli proti takemu ravnanju |glasno protestirali|
nagrméti se -í se (ẹ́ í) Ali se ne bo nikoli nagrmelo
nagrméti se -ím se (ẹ́ í) poud. proti komu/čemu Dovolj so se nagrmeli proti takemu ravnanju |glasno protestirali|
nagrméti se -í se (ẹ́ í) Ali se ne bo nikoli nagrmelo
Pravopis
nalúckati se -am se dov. -an -ana (ȗ) knj. pog., poud. |napiti se|: Preveč se je naluckal
nalúckati se ga -am se ga (ȗ) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nalúckati se ga -am se ga (ȗ) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
Pravopis
nacúkati se -am se dov. -an -ana (ú ȗ) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ vina
nacúkati se ga -am se ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nacúkati se ga -am se ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
Pravopis
nadélati -am dov. -an -ana; nadélanje (ẹ́ ẹ̑) alp. |napraviti prehodno|: kaj ~ pot čez steno
nadélati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. Za danes smo se nadelali |dovolj delali|
nadélati se ga -am se ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nadélati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. Za danes smo se nadelali |dovolj delali|
nadélati se ga -am se ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
Pravopis
Pravopis
lesketajóč se -a se -e se; bolj ~ ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~a ~ morska gladina
lesketajóči se -a se -e se (ọ́) tekst. ~ ~ votek
lesketajóči se -a se -e se (ọ́) tekst. ~ ~ votek
Pravopis
ovésti se● ovém se in ovêsti se ovém se dov., 2. in 3. os. dv. ovésta se; 2. os. mn. ovéste se, 3. os. mn. ovêjo se in ovedó se, ovédi se -te se/-íte se in ovêdi se -te se/-íte se; ovédel se -dla se in ovêdel se -dla se; ovédenje; (ovést se/ovèst se in ovèst se/ovêst se) (ẹ́; é ẹ́) ovedeti se, zavedeti se
Pravopis
oglasíti se -ím se in oglasíti se in oglásiti se -im se dov. oglási se -íte se in oglási se -te se in -íte se; oglásil se -íla se, -ít se/-ìt se in oglásit se; (-ít se/-ìt se in oglásit se) (í/ȋ í; í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ otroku; poud.: Oglasila se mu je stara bolečina |spet pojavila|; Oglasil se mu je želodec |postal je lačen|; oglasiti se komu z/s čim Oglasil se nam je z razglednico; redk. oglasiti se proti komu Vsi so se oglasili proti njemu nastopili; ~ ~ na občini; poud. Ognjenik se je spet oglasil |začel delovati|; brezos. Iz daljave se je oglasilo
Pravopis
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 404
- Naslednja »
Število zadetkov: 8075
Dostopnost