Zadetki iskanja
Vorenc
se zaim., F2204, aspirat dies, dán ſe déla; attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; attentare, ṡkuſhati, uſtiti ſe, podſtopiti ſe; colligere se, ſam k'ſebi priti; concallere, kaliti, terdú ſturiti, ẛhule ſi ẛadeiti; defraudare genium, ſebi kei kai odtergati; fingere animo, ſam per ſebi ſe ṡmiſhlovati; foederari, ṡaveṡo v'mei ſabo ſturiti; ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlezhi; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; jactare se, ſe hvaliti, ſe ṡnaſhati; loqui ad invicem, v'mei ſabo perpovédati; mecum indignabar, jeſt ſim bil ſam na ſe jeṡen; propulsare, pred ſabo gnati, pojati, loviti; proturbare, s'ſylo vunkai vreizhi, od ſebe gnati, ali pahniti; recellere, ṡa ſabo vleizhi, doli tlazhiti; secum, ſam ſabo, ſaboi; semetipsum, ſam ſebe; sibi, ſebi; sudare, ſe potiti; sufficere, na meiſti ſebe, ali eniga druṡiga poſtaviti; vereri, ſe bati, ſe vpirati; prim. nase, podse
Vorenc
zučiti se (z'učiti se) dov., F4, condiscere, ſe s'vuzhiti, ſe vuzhiti; edocere, dobru, inu s'fliſſom ſe vuzhiti, ṡvuzhiti; indocilis, -le, kar ſe ne more ṡvuzhiti, ali navuzhiti, terdoglou; perdiscere, dobru inu fliſſik ſe vuzhiti, ali ṡvuzhiti
Vorenc
s'hajati se (shajati se) nedov., F4, portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo, morṡki brúd; praestega, -ae, ena maihina ſtréshiza pred eno hiſho, ali ṡhtazuno, kamer ſe ludè s'hajajo h'pomeinkom, inu k'poguvori; sentina, -ae, tudi tú meiſtu kamer ſe ty lotri v'kupai ſhajajo; trivium, -vÿ, enu meiſtu kir ſe try pooti ṡkupai s'hajajo, ali en poot na try kraje
Vorenc
anvzeti se (an vzeti se) dov., F3, elaborare, iṡdelati, dodelati, iṡdelovati, eniga velikiga délla ſe anvṡèti; haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pravi erbizh oglaſſi; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati
Vorenc
bati se nedov., F20, abhorreſcere, ſe ſylnu bati; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti; hydrophoebus, kateri ſe te vodè bojy; metuere, ſe ſtraſhiti, ſe bati; ne metuas, nikár ſe ti ne bui; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati; pertimere, pertimescere, ṡlú ſe bati, ali ſtraſhiti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; praemetuere, ſe poprei bati; praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu bati; reformidare, ſe ſylnu bati, en velik ſtráh iméti; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; subvereri, cilú malo ſe bati; timendus, -a, -um, kateriga ſe je potréba bati; timere, ſe bati, ſe straſhiti; verendus, -a, -um, kateriga ſe je bati, ſtraſhán; vereri, ſe bati, ſe vpirati; zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
Vorenc
laskatati se nedov., F19, affulgere, ſe laskatati, ſvétiti, ſvitléti; confulgere, ſe laṡkatati; coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti; effulgere, ſe laṡkatati, bliṡkati; fulgere, ſe laskatati; intermicare, ſe poleg laṡkatati; lucet, ſe ſveiti, ſe laṡkazhe; micare, ſe laṡkatati, magatati, ſe ſvitléti; pellucere, vel perlucere, ſveititi ſe ṡkuṡi, ſe ṡkuṡi laṡkatati; perlucere, poſveititi, ṡkuṡi ſveititi, ali ſe laṡkatati; phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazheo; praefulgere, ſylnu ſe laṡkatati, cilú mozhnú ſe ſvitleiti; praeradiare, ſe prebleiṡzhiti, preṡyati, ſe ſylnu laṡkatati; refulgere, ſe ſylnu laṡkatati, ali ſveititi; rutilare, ſe laṡkatati kakòr ṡlatú; scintillare, ſe laṡkatati, yṡkre kreſſati; stellio, -onis, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazhejo; supermicare, ſe ſylnu laṡkatati; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
Vorenc
klatiti se nedov., F18, agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom ygrá, inu ſe po desheli klati; ambubaja, ena ṡhena, katera ſe rada klati, ena pyanka; circumvagus, kateri ſe povſod okuli klati; dispalare, ſem ter tám vleizhi, ſe klatiti; divagari, ſe okuli klatiti; emiſsarius, -rÿ, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali ṡkazhe, inu drugim nepokoi déla; errare, ṡahajati, poot gréſhiti, ſe klatiti, ſe ṡmotiti, faliti; erraticus, -a, -um, kateri ſe ſem ter tam klati; inerrare, ſe ſem ter tám klatiti; lurcari, ſe okuli klatiti, inu ṡhterzati; oberrare, ſe okuli ſem ter tám klatiti; omnivagus, -a, -um, katere ſe povſod ſem ter tám klati inu hodi; pererrare, ſylnu ṡahajati, ſe okuli klatiti; pervagari, ſem ter tám ſe klatiti, vandrati, inu hoditi; pervagatus, -a, -um, kateri ſe je povſód klatil, ſem ter tám hodil; pervagus, -a, -um, klateṡh, kateri ſe povſód klati; suberrare, enu malu ṡahajati, ali ſe okuli klatiti; vagari, ſe ſem ter tám klatiti, potépati, ſe vlazhiti, ṡhterlinkati; prim. klateoč
Vorenc
jokati se nedov., F17, apploro, -are, per enim drugim ſe jokati, s'enim drugim ſe jokati; complorare, s'drugimi ſe jokati, klagovati; deplangere, veliko ṡhaloſt inu kumranîe iméti, ſe mozhnú jokati; ejulare, tuliti, javkati, zvizhati, glaſnu ſe jokati; flere, ſe jokati; fleturus, -a, -um, kateri ſe bó jokal; illachrymare, ſe ṡazheti jokati, ſolṡè tozhiti; lachrymabundus, -a, -um, objokan, kateri ſe joka, ali ſe ſolṡy; lachrymare, lachrymari, ſe jokati, ſolṡe tozhiti, ſe ſolṡiti; lachrymas dare, ſe jokati; lachrymatus, -a, -um, lachrymatus est, ſe je jokal; neu lachryma, ne jokaj ſe; opplorare, ſe pred enim jokati; plorator, -oris, kateri ſe joka, inu ſolṡè tozhy; profundere lacrymas, ſolṡè prelivati, ſe jokati; vagire, ſe jokati, inu vpiti kakòr mladi otroci
Vorenc
kregati se nedov., F18, adjurgare, ſe krégati, h'kréganîu pomagati, mozhnú ſe s'beſſédo ſvariti ali krégati; affere, s'enim ſe krégati, jokati, yhtati; altercor, -ari, ſe krégati, prerivati, eden druẛiga s'beſſédo jesiti; contendere, ſe krégati, arvati, prepirati; contraversiosus, kateri ſe rad kréga; disceptare, s'beſſédo ſe prepirati, kregati, pregovarjati, pravdati; expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati, ozhitati; jurgare, ſe kreigati, ardrati; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kréga; litigator, eden kateri ſe pravda, kréga; litigiosus, -a, -um, pravdliu, kateri le [ſe] rad pravda, inu kréga; litigo, -re, ſe pravdati, krégati; non contendere, ſe ne kreigati; obvagire, ſe krégati, ali jokati, kakòr enu mladu déte; rixari, ſe krégati, ardrati, prepirati; rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga; vitigilator, kateri ſe rad rová, inu kreiga
Vorenc
držati se nedov., F27, ab illo friget, ſe ṡmerslu pruti nĵemu darṡhý; aſsectari, ṡa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati; cohaerere, ſe v'kupai derṡhati, v'kup ſtiſniti; gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡeti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; laevam petere, na lévo ſtrán ſe derṡhati; levam tenere, na lévu ſe derṡhati; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; obniti, ṡupar ſe darṡhati; oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru ſe volne darṡhy; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati; sospes, -tis, tudi en oṡdravlenyk, kir ſe ſhe gori derṡhy
Vorenc
postaviti se dov., F12, aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; collocare se, v'meiſtiti ſe, na enu meiſtu ſe poſtaviti, ſe vſedlati; exponere se periculo, v'nevarnoſt ſe vdati, poſtaviti; intercedere, ṡaproſſiti, porok biti, s'eniga oblubiti, ſe v'meis poſtaviti; negare, tajiti, ſe v'taibo poſtaviti; obfirmare, obſtanoviti, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar ſtati; obluctari, ſe ṡupar fehtati, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar ſtati; obniti, ṡupar ſe darṡhati, s'vſó mozhjó ſe ṡupar poſtaviti; opponere, ſe ṡupar poſtaviti, pruti poſtaviti; resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati; vini radix, terta katera is korenie ṡhene, ali raſte, inu s'korenino rèd ſe poſtavi
Vorenc
svetiti se nedov., F14, affulgere, ſe laskatati, ſvétiti, ſvitléti; allucere, veliku ſe ſveititi; glarea, -ae, peiſſek per vodi, tá debeli peiſſek, tá peiſſek kateri ſe na céſti ſveiti, inu láṡkazhe kakòr ṡlatú; lucciola, -ae, karſniza, po nozhi ſe ſveiti; lucere, ſveititi, ſe ſveititi; lucescit, ſe ſveiti, ſe ſvitly, ſvitlú perhaja; lucet, ſe ſveiti, ſe laṡkazhe; micae auri, ṡlate drobtinize, droptinize, katere ſe s'pepela ſveitio; nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; pellucere, vel perlucere, ſveititi ſe ṡkuṡi, ſe ṡkuṡi laṡkatati; refulgere, ſe ſylnu laṡkatati, ali ſveititi; relucere, mozhnú ſe ſveititi, reſveititi; splendere, ſyati, ſe ſveititi; splendescere, ſe ṡazheti ſveititi
Vorenc
prestrašiti se dov., F13, adhorere, adhorescere, od grosè mozhnu ſe preſtraſhiti, oſterméti; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko groṡo iméti; exhorrere, et exhorrescere, ſe preſtraſhiti; expavere, vel expavescere, ſe preſtraſhiti; extimescere, ſe preſtraſhiti; inhorrere, inhorrescere, ſe preſtraſhiti; perhorrere, perhorrescere, ſe ſylnu preſtraſhiti, ali ṡdarṡniti; permetuere, ſe preſtraſhiti, ſtraſhán biti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne; stupefieri, od ſtraha oterpnéti, ſe mozhnu preſtraſhiti; stupere, obterpnéti, ſe preſtraſhiti
Vorenc
skušati se nedov., F11, batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati; certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati, bojovati, ṡkuſhati, prepirati; colluctari, s'enim ſe metati, tezhi, ſe ẛa junaſhtvu ṡkuſhati; concertare, vadlati, ſe s'enim ṡkuſhati, ſhtritati; decertare, ſe ſhtritati, ṡkuſhati, boyovati; deluctari, s'enim ſe metati, ſhtritati, ẛa junaſhtvu ṡkuſhati; digladiari, ſe fehtati, s'mezhom ſe ṡkuſhati; exercere, ſe vaditi, rovnati, iṡkuſhati, ṡkuſhati ſe; morbi crisis, ſodba zheṡ boléṡan, kadar ſe natura s'boleṡanjo ṡkuſha; palaestricus, -ci, tá kateri ſe s'enim mèzhe, ali ṡkuſha ṡa junaṡhtvu; reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali
Vorenc
dati se dov., F7, dare se, ſe podati, ſe v'rokè dati, ſe podajati; dedere se, ſe podati, ſe zhes dati; emancipio me tibi, jeſt ſe tebi zhes dam; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; factitare se haeredem, ſe s'eniga erba vun dati; fingere vultum alicuius, eniga obras, ali podobo na ſe vṡèti, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; tradere se, ſe v'roke dati, ſe vdati, ſe ṡdati, ſe podati
Vorenc
spodobiti se nedov., F11, addecet, ſe ſpodobi, je ſpodobnu; condecet, ſe ſpodobi; decet, ſe ſpodobi, je ſpodobnu; decet sic fieri, ſe ſpodobi takú ſturiti; dedecet, ſe ne priſtoji, ſe ne ſpodobi; indecet, ſe ne ſpodobi; infandus, -a, -um, oſtudna reizh, od katere ſe ne ſpodobi govoriti, negovorjezhi; latria, zheṡzhenîe, kateru ſe ſamimu Bogú ſpodobi; licet, zhe lyh, ſe ſpodobi, je perpuṡzhenu; licet ne? ſe li ſpodobi; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; prim. nespodobiti se
Vorenc
veseliti se nedov., F12, congaudere, ſe reṡveſſeliti, ſe s'drugim veſſeliti; gaudere, ſe veſſeliti; gratari, ſe ṡa kai dobriga veſſeliti, ali reṡveſſeliti; hilarare, ſe veſſeliti; jubilare, ſe veſſeliti; laetari, ſe veſſeliti; ovare, ſe veſſeliti, inu od veſſeljá peiti; pergaudere, ſe ſylnu veſſeliti, mozhnu reṡveſſeliti; plaudere, ſe veſſeliti, inu od veſſelja s'rokami luṡkati; praesumere gaudium, ſe ſhe poprei na eno reizh veſſeliti; tripudiare, pleſſati, ṡkakajóz[h] ſe veſſeliti; triumphare, prangati, ṡa obladanîe ſe veſſeliti
Vorenc
podati se dov., F23, antiquarius, eden kateri ſe na ſtare rizhy podá; conferre se alió, ſe drugam podati; dare se itineri, raiṡhati, na zéſto ſe podati; dedere se, ſe podati, ſe zhes dati; fugitare, hitru béṡhati, ſe v'bég podati; iminenti avaritia eſse, cilú na lakomnoſt ſe podati; inire pericula praeliorum, ſe v'eno nevarno voiṡkó podati; obÿcere ſe periculo, ſe v'nevarnoſt podati; prostituere, ſe kurbarÿ podati
Vorenc
srditi se nedov., F10, aegrè ferre, sa slù vsèti, ſe ſerditi; aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati, ſe ſerditi, ṡhou djati, lubiti; apprehendo, k'ſerzi ſi gnati, ſe ẛavṡèti, hitru ſe ſerditi; de nihilo irasci, ẛa niſhter ſe ſerditi; indignari, ſe enimu ferṡhmagati, ſe ſarditi; infensare, ſe mozhnu ſerditi, ſe reṡlobiti, resjeṡiti, reṡdraṡhiti; irasci, ſe ſarditi; stomachari, ſe ſarditi, nepotarpeṡhliu biti, ſe jeṡiti; subirasci, ſe vzhaſſi enu malu ſarditi, ali ſardit biti; succendi contra aliquem, ſe ſarditi zhes eniga
Vorenc
začeti se dov., F11, Baca, ena vaas, od katere ſe ẛazhne tá ẛgurnia Galilea; dilucescere, ſe ẛazheti reſveititi, dán délati; diluculare, kakòr hitru ſe ẛazhne dán délati; hebescere, ſe ṡazheti kerhati, neoſtru biti; herbescere, vel herbascere, ſe ṡazheti s'travo, ali ṡeliṡzham ṡeleniti; illachrymare, ſe ṡazheti jokati, ſolṡè tozhiti; incepit rimari, se je ṡazhèlu reſpokovati; incurvescere, ſe ṡazheti kriviti; rudimentum ponere, ſe ṡazheti vuzhiti; splendescere, ſe ṡazheti ſveititi; tyro, -onis, en nou ṡholnèr, eden kateri ſe ṡazhne ene rizhy vuzhiti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 137
- Naslednja »
Število zadetkov: 2735
Dostopnost