Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Trpnik glagola »imeti«

Zanima me, ali ima glagol imeti svoj trpnik. Prav tako me zanima, katere pogosteje uporabljene slovenske besede nimajo svojega trpnika.

Jezikovna
Jezikovne izbire: »avtentikacijski« ali »avtentifikacijski«

V odgovoru na vprašanje »Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«?«, sem v dilemi kateri izraz je pravilen oziroma kakšna je razlika.

  • "avtentifikacijski prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Avtentifikacijski center preverja identifikacijo... "
  • "... informatiki poznajo avtentikacijo, avtentikacijske strežnike ipd..."

Torej v 1. primeru avtentifikacijski v 2. primeru pa je avtentikacijski.

Jezikovna
Jezikovne izbire: »avtentikacijski« in »avtentifikacijski«

Ob odgovoru na vprašanje Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«? sem v dilemi, kateri izraz je pravilen/naj uporabim oziroma kakšna je razlika.

  • "avtentifikacijski prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Avtentifikacijski center preverja identifikacijo... "
  • "...informatiki poznajo avtentikacijo, avtentikacijske strežnike ipd..."

Jezikovna
Jezikovne izbire: »eksprimiran« ali »ekspresiran«?

Mislim, da je pravilno:

  • eksprimiran (ne pa ekspresiran)
  • kolabirati (ne pa kolapsirati)

Prosim za vaše mnenje.

Jezikovna
Kako je prav: nima več »kaj« ali nima več »česa« početi?

Zanima me, katera raba je primernejša: nima več kaj početi ali nima več česa početi.

Jezikovna
Dva pomena pridevnika stanja in dve obliki: »zoren« ali »zorjen«

Glede na zbiranje podatkov bi rekel, da je zorenje ustrezen in edini pravilen termin za sam proces. Npr.: zorenje vina, zorenje sira, zorenje mesnin, zorenje salam. Po tej analogiji bi bili izdelki: zoreno vino, zoreni siri, zorene salame.

Ker pa sem na vašem portalu dobil tudi drugo pojasnilo, da obstaja zorjeno vino, se sedaj sprašujem, če je pa morda končni izdelek vendarle zorjen in ne zoren. Npr.: zorjeno vino, zorjeni siri, zorjene klobase.

Ali sem že kar zgoraj prišel do pravih zaključkov, da obstaja proces zorenja in da so izdelki, ki so šli skozi ta proces, zorjeni?  Bi mi znali na kratko pojasniti pravilno rabo termina zorjen in zoren?

zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus 1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu 2. kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique Celotno geslo eSSKJ Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče barrique glej barík

Jezikovna
Osebni zaimek za srednji spol v navezni obliki

Katera oblika zaimka je pravilna oz. primernejša: Dobili smo nekaj vprašanj in skušali bomo nanja/nanje odgovoriti.

Jezikovna
Ali je risanje »tehniško« ali »tehnično«?

Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.

Jezikovna
Izvor besede »partnerstvo«

Že dlje časa razmišljam o pogosto rabljeni besedi partnerstvo.

Predvidevam, da njena raba v slovenskem jeziku ni sporna, vendar si jaz vseeno želim preveriti, če se besedo da nadomestiti s kakšno drugo besedo z bolj slovenski korenom.

Veliko bi mi pomenilo, če bi lahko izvedela koren te besede ter njen nastanek.

Jezikovna
Jezikovna izbira: »pandemičen« ali »pandemski«

Pri prevajanju smo s skupino kolegov prišli do naslednjega spoznanja:

Pridevnik pandemski je sicer v sprotnem slovarju in njegova raba je bolj razširjena, vendar je v SSKJ po drugi strani pridevnik epidemičen (ne pa epidemski). Poleg tega sta obliki na -ičen za oba pridevnika uporabljeni tudi v medicinskem slovarju. Zaradi poenotenja oblik v zvezi z epidemijo in pandemijo bi zato dali prednost pandemičen pred pandemski.

Kakšno je vaše stališče?

Jezikovna
Kako je prav: »do tja« ali »do tam«

V knjižnem jeziku je pravilna raba do tja, saj s prislovom tja odgovarjamo na vprašanje Kam?, s tam pa na vprašanje Kje?. Torej:

  • Kje je škatla? – Tam je.
  • Kam boš dal škatlo? – Tja.

Je pa že v SSKJ zapisana tudi raba tam v pomenu 'tja', ki je označena kot narečna. Iz narečij nato prehaja tudi v zapisana besedila, saj jo v Gigafidi 2.0 v zvezi do tam najdemo 664-krat, kar pa je bistveno redkeje kot bolj knjižna zveza do tja s skoraj 4000 pojavitvami.

Na pogostost rabe do tam verjetno vpliva tudi nasprotna zveza od tam (morda prek od tam do tam, kjer oblika od tam do tja v korpusu ni izpričana), ki pa odgovarja na vprašanje Od kod?.

Jezikovna
Nenavadna slovenščina v medicinskih vedah: »ledvica« in »pospan«

Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:

Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.

Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?

Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo pospan. Ali je pospan slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).

Jezikovna
Pomeni pridevnika »pokroviteljski« in sopomenka »patronističen«

Po pohajkovanju v Franu sem zasledil, da je pod besedo pokriviteljski naveden le ta, ki se nanaša na pokrovitelja, torej zaščitniški oz. tak, ki gmotno podpira nekoga/nekaj - projekt. Pod kvalifikatorjem ekspresivno je prav tako navedena ta beseda le v primerih, ni pa razlozeno, kdaj se uporablja. Sprašujemo se torej, kaj na tem mestu pomeni, torej kot prislov in v ekspresivni rabi. Osebno se mi zdi, da to lahko povezujemo z neko mero arogance in občutka večvrednosti, ko nekako rahlo slabšalno obravnavamo drugega. Kakšno poljudno "definicijo" pa predlagate vi? Kako bi lahko to v slovarju popravili ne glede na to, da je že zakljucena izdaja? Bi lahko predlagal sopomenko patronističen. Ne, besede na Franu še ni, a kaj o tem menite vi? Ter nenazadnje, kako nastane geselski članek? O tem vem bore malo, le nekaj o leksikografih.

Jezikovna
Pridevniška oblika: »začasen« ali »začasni« odklon?

V naslednjih primerih se pojavlja izraz začasen/začasni odklon in zanima me, ali mora biti pridevnik v nedoločni obliki, ali je ustrezna določna. Ali naj zvezo razumemo, kot da gre za odklon, ki je začasen (torej nedoločna oblika pridevnika), ali pa jo lahko razumemo, kot da gre za vrsto ukrepa, in je zato potrebna določna oblika (podobno kot pri zvezah začasni moratorij, pametni telefon ipd.)? Prosim za mnenje. Hvala vnaprej!

  • Država je zaprosila za začasen/začasni odklon v višini 0,5 % BDP od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja zaradi izvajanja večjih strukturnih reform s pozitivnim učinkom na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

  • Svet je 13. julija 2018 državi priporočil, naj v letu 2019 doseže svoj srednjeročni proračunski cilj ob upoštevanju odstopanj, povezanih z izvajanjem strukturnih reform, za katere je odobren začasen/začasni odklon.

Jezikovna
Skladenjske variante: »vedno več« ali »vse več«; »stališče o« ali »stališče do«

Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?

Jezikovna
Skupaj ali narazen: »makrodestinacija« ali »makro destinacija«

Kljub vašim obširnim odgovorom o podobnih dilemah mi še vedno ni povsem jasno, ali gre pri makrodestinaciji za zloženko ali sestavljenko in ali naj jo pišem skupaj, narazen ali je prav oboje. Na enak problem naletim tudi pri mikrodestinaciji. Mi lahko pomagate, prosim?

Jezikovna
Španski prigrizki v ednini ali množini: »tapa«, »tapas«

Za besedo tapas navajate opis prigrizek ... V ednini torej. Ker mi je zadeva »sumljiva«, sem na Googlu malce preverjal – v angleščini, iskalni niz tapa tapas plural. Menim, da je pravilno tapa, tapas pa je množina. Tudi v Španiji sem pred leti povprašal. Sem namreč »hud jezikovni firec« kamorkoli pridem.

Povezavi:

Jezikovna
Uporaba besede »erudit«

Zanima me, kakšna je pravilna/ustrezna raba besede erudit. V slovarju je erudit opredeljen kot nekdo, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja.

Torej, zanima me, ali je stavek Robert Golob je erudit na energetskem področju jezikovno primeren?

Bi bil stavek Robert Golob je erudit ustreznejši ,in bi se v tem primeru domnevalo, da ima obsežno in poglobljeno znanje z energetskega področja?

Jezikovna
Uveljavljena predložna zveza »na skupini«

Ali lahko uporabljamo predložno zvezo na (bralni) skupini, npr. na bralni skupini smo se pogovarjali o tem in tem, grem na bralno skupino ... in ne v bralni skupini.

Jezikovna
Zakaj so prebivalci Severne Koreje »Severni Korejci«, in ne »Severnokorejci«?

Zanima me, zakaj so v prvi različici SP prebivalci Severne Koreje -- Severnokorejci, v naslednji (vsaj v elektronski obliki) pa Severni Korejci oz. zakaj na primer nista možni obe obliki.

Število zadetkov: 166