Fran > SSKJ

segréti -gréjem [səg in seg] dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti kaj toplo, vroče: sonce je segrelo zrak; segreti hrano, vodo; segreti do vrelišča, na sto stopinj; segreti na štedilniku, v peči / segreti motor
● ekspr. predstava jih ni segrela navdušila; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa

segréti se 
1. 1. postati topel, vroč: voda se je segrela / stroj se je preveč segrel
2. 2. dobiti občutek toplote: ko se je segrel, je slekel plašč; segreti se s hojo

segrét -a -o: segret zrak; pločnik je že ves segret; segreta igla; pražiti čebulo na segretem olju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

varjênje -a s (é) glagolnik od variti, spajati: poškodovati si oči pri varjenju; varjenje konstrukcije; naprave, oprema za varjenje / hladno varjenje brez prejšnjega segrevanja; plamensko varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku; talilno varjenje pri katerem se do tališča segreti deli spajajo brez pritiska, udarcev; točkovno varjenje pri katerem se spajajo deli na posameznih točkah stika; varjenje s pritiskom pri katerem se do zmehčanja ali rahlega taljenja segreti deli spajajo s pritiskom, z udarci; gorilnik, pištola za varjenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lônec -nca m (ó) 

1. 1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra; ta lonec pušča; ciniti, vezati lonce; postavi lonec na štedilnik; vse je pojedel in še lonec postrgal; pristaviti lonec krompirja; preluknjan, ubit lonec; trilitrski lonec; lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka
   // pog. vsebina lonca: lonec kipi; sam je pojedel ves lonec
2. 2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec; lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec
   ● ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom
   ♦ etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100° C; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

vnéti vnámem dov., vnêmi vnemíte; vnél; nam. vnét in vnèt (ẹ́ á) 

1. 1. narediti, povzročiti, da kaj začne goreti: vneti stenj pri petrolejki / z lečo zbrani sončni žarki vnamejo papir
2. 2. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vneti prepir, upor / vneti ljubezen / vneti domišljijo
3. 3. ekspr. vzbuditi pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: vnela ga je njena lepota; predstava je gledalce vnela / novica jim je vnela kri jih je razburila; vneti komu srce vzbuditi ljubezen, naklonjenost koga
4. 4. ekspr., v zvezi z za povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: vneti otroke za risanje, šport

vnéti se 
1. 1. začeti goreti: bencinski hlapi se radi vnamejo / vnel se je požar
   // zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov segreti se in začeti goreti: seno v kupu se je vnelo; vlažno žaganje se rado vname
2. 2. nav. 3. os. zaradi bolezenskih sprememb postati vroč, rdeč, otekel: oči, pljuča se vnamejo; sluznica se pogosto vname
3. 3. ekspr. začeti se z veliko silo, intenzivnostjo: kmalu se je vnel živahen pogovor; vnela se je vojna / med njima se je vnelo veliko sovraštvo
4. 4. ekspr., v zvezi z za začutiti močen, navadno pozitiven odnos do česa: takoj se je vnel za predlog / vneti se za dekle
   ● star. vnela se je v ljubezni do njega, zanj zaljubila se je vanj; iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno

vnét -a -o 
1. 1. deležnik od vneti: vneta sluznica; vnete oči
2. 2. ekspr. zelo prizadeven, navdušen: vnet plesalec, športnik; vneti pristaši novega gibanja; vnet za lov
   // ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje: vneto razlaganje jih je prevzelo / vnet pogovor; začela se je vneta razprava; prisl.: vneto delati, pomagati; vneto se zavzemati za kaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

vžgáti1 vžgèm dov., vžgál (á ȅ) 

1. 1. narediti, povzročiti, da kaj začne goreti: strela, visoka temperatura vžge snov; vžgati z vžigalicami / vžgati ogenj; pren. strast mu vžge plamen v očeh
2. 2. star. prižgati: vžgati petrolejko, svetilko; luč se vžge in spet ugasne / na nebu so se vžgale zvezde
3. 3. s povzročitvijo zgorevanja goriva spraviti v delovanje: vžgati motor / vžgati avtomobil
   // nepreh. zaradi zgorevanja goriva začeti delovati: motor vžge / avtomobil noče vžgati
4. 4. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vžgati v kom jezo, ljubezen; te besede so vžgale v njem strast
5. 5. nepreh., ekspr. vzbuditi pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: knjiga, akrobatska točka je vžgala; kot govornik zna vžgati
   ● ekspr. muzikanti spet vžgejo ognjevito, glasno zaigrajo; ekspr. take zvijače pri meni ne vžgejo ne dosežejo zaželenega učinka

vžgáti se 
1. 1. začeti goreti: vžgala se je še sosedova hiša; suha slama se hitro vžge
   // zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov segreti se in začeti goreti: na kup zmetano napol suho seno se lahko vžge
2. 2. ekspr. pojaviti se z intenzivno svetlobo: na vzhodu se vžge zarja / blisk se spet vžge / v očeh se vžge iskra
   // postati zelo svetel, žareč: obzorje se vžge v rdeči svetlobi / oči se vžgejo v strasti
3. 3. ekspr. pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: v njem se vžge hrepenenje, ljubezen; v srcu se vžge sovraštvo
   ● ekspr. vžgati se za koga, kaj zelo se navdušiti

vžgán -a -o: vžgan motor; biti vžgan za koga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

žár -a in -ú m (ȃ) 

1. 1. močna, zlasti rdečkasta svetloba: žar na zahodu ugaša; jutranji, večerni žar / knjiž. žar novega dne zarja, zora
   // lunin žar; žar bliska, požara je razsvetlil okolico; žar sonca, zvezd / knjiž. žar draguljev sijaj, lesk
   // knjiž. velika pripeka, vročina: umakniti se z opoldanskega žara v senco; poletni žar
2. 2. goreča, tleča snov: pogasiti, razpihati žar; razgorevanje žara
   // svetloba, ki jo daje taka snov: žar dogorevajoče sveče je medlo osvetljeval prostor
   // toplota, ki jo daje taka snov, zlasti žerjavica: greti se ob žaru ognja; zažgati meso na premočnem žaru / peči jedi na žaru, nad žarom
3. 3. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico; raženj: prenesti, prestaviti žar; stresti oglje na žar / na žaru pečene ribe / električni žar
4. 4. visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti: pesnika navdaja nenavaden žar; biti poln notranjega žara / imeti veliko žara za skupno stvar biti zelo zavzet zanjo
   // govoriti, peti z žarom; lotiti se dela z mladostnim žarom in navdušenjem
   // z oslabljenim pomenom izraža pomen samostalnika, na katerega se veže: žar ljubezni ugaša; žar upanja še tli v njem
5. 5. glagolnik od žareti: žar segrete kovinske palice, žice / opazovati žar sonca / žar večernega neba / segreti do žara
   ● knjiž. tvoj pogled je v mojem srcu zanetil žar vzbudil močno ljubezensko čustvo; knjiž. žar njegove osebnosti je začel ugašati privlačnost, priljubljenost; knjiž. slepi ga žar svetlobe močna, slepeča svetloba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kotlìč -íča m (ȉ í) 

1. 1. manjšalnica od kotel; kotliček: segreti vodo v kotliču / kotlič za sneg
2. 2. knjiž. kotlu podobna vdolbina v rečni strugi: tam so bili slapovi, tolmuni in kotliči, v katerih je vrela ledena voda
   ♦ geogr. kotlič vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu; navt. kompasni kotlič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pregréti -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) segreti skozi površino, v celoti: snov je treba pred obdelavo pregreti; zemlja se mora pred setvijo pregreti / sonce je pregrelo blazine; ekspr. na vroči skali sem se čisto pregrel
// nav. ekspr. preveč segreti: pregreti mleko; kosilo sem si pregrel

pregréti se nav. ekspr.  postati zelo vroč, znojen: pregrel se je in prehladil; če boš tako delal, se boš pregrel

pregrét -a -o: pregret zrak
♦ avt. pregret motor trajno poškodovan motor zaradi prevelikega segretja motornih delov; fiz. pregreta para para, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča; pregreta tekočina tekočina, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča, ne da bi izparela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

vnetíšče -a s (í) 

1. 1. kem. temperatura, pri kateri se določena snov vname: segreti do vnetišča; vnetišče lesa; vnetišče in vrelišče
2. 2. med. mesto vnetja: prvotno vnetišče je bilo v pljučih / tuberkulozno vnetišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izžaríti -ím dov., izžáril; izžárjen in izžarjèn (ī í) 

1. 1. metal. segreti jeklo do določene temperature zaradi izboljšanja njegovih lastnosti: izžariti jeklo
2. 2. redko razžariti: izžariti iglo nad plamenom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

prežaríti -ím tudi prežáriti -im dov., prežáril (ī í; ā ȃ) 

1. 1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce je prežarilo meglo; pren., knjiž. ljubezen jo je vso prežarila
   ● knjiž., ekspr. pisatelj je delo prežaril z osebnim ognjem v delu je velika stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti; knjiž. njene besede so ga prežarile s sovraštvom navdale
2. 2. teh. segreti do tako visoke temperature, da žari: prežariti jeklo; ta kovina se hitro prežari

prežárjen -a -o in prežarjèn -êna -o: od sonca prežarjen zrak; megla, prežarjena s soncem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

razbelíti in razbéliti -im dov. (ī ẹ́) 

1. 1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje
2. 2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo

razbéljen -a -o: hladiti si razbeljen obraz; od sonca razbeljene skale; razbeljeno jeklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

skuríti in skúriti -im dov. (ī ú) 

1. 1. porabiti za kurjenje, ogrevanje: skuriti manj vreden les, veje; če bo huda zima, bo še pohištvo skuril / skuriti v peči
   // v ognju uničiti: skuriti dokumente, slike
2. 2. pog. ogreti, segreti: teh prostorov ni mogoče skuriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

talílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na taljenje: talilni postopek / talilna peč
● publ. Amerika je talilni lonec jezikov in narodov dežela, v kateri se prebivalci jezikovno in narodnostno stapljajo
♦ alp. talilne ponvice ponvaste vdolbine na snežni odeji, nastale zaradi neenakomernega tajanja snega; fiz. talilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do tališča segrete trdne snovi spremeni v tekočino; metal. talilni lonec posoda za taljenje kovin; talilnik; teh. talilno lepilo lepilo, ki lepi staljeno; talilno varjenje varjenje, pri katerem se do tališča segreti deli spajajo brez pritiska, udarcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zagréti -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 

1. 1. knjiž. segreti: zagreti vodo / zagreti prostor ogreti
   // pijača te bo zagrela; zagreti se s hojo
2. 2. ekspr. navdušiti: zagreti koga za umetnost; zagreti se za delo, študij / film ga ni zagrel
   // razvneti: govornik je zagrel poslušalce; ob teh spominih se je zagrel / očitek ga je zagrel vznemiril, razburil

zagrét -a -o: zagret rodoljub; zagreta soba; prisl.: zagreto razpravljati o čem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zakúhati -am dov. (ú ȗ) 

1. 1. dati kako živilo v vrelo tekočino, da se v njej skuha in nastane jed: zakuhati rezance, zdrob; zakuhati v juho, krop, mleko / zakuhati na juho, mleko / zakuhati juho z rezanci
2. 2. žarg., avt. zaradi nepravilnega delovanja, okvare segreti se do vrenja: voda v hladilniku je zakuhala / avtomobil, hladilnik pri hudem vzponu lahko zakuha
3. 3. ekspr. postati razgret, rdeč zaradi
   1. a) napora, popitega alkohola: od hoje, vina je zakuhal
   2. b) vznemirjenja, razburjenja: ob teh očitkih zakuha, da ne more prikriti rdečice
4. 4. ekspr. zelo se vznemiriti, se razburiti: zbil mu je klobuk z glave, pa ni zakuhal
   // zaradi vznemirjenja, razburjenja pojaviti se v visoki stopnji: v srcu zakuha jeza / brezoseb. v njem je zakuhalo
5. 5. ekspr. povzročiti komu kaj neprijetnega, nezaželenega: pazi, da nam kaj ne zakuhaš / zakuhati komu neprijetnosti, sramoto, težave / pog. zakuhati jo komu
   // povzročiti kaj neprijetnega, nezaželenega: zakuhati pretep, zaroto

zakúhati se ekspr.  nastati, razviti se: utegnejo se zakuhati neprijetne zadeve / kadar se zberejo črni oblaki okrog te gore, se rado kaj zakuha / v državi, vojski se bo kaj zakuhalo

zakúhan -a -o: zakuhani rezanci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

žarênje -a s (é) glagolnik od žareti: žarenje je postalo izrazitejše; močno žarenje žerjavice / segreti kovino do žarenja / žarenje sonca, zvezd / žarenje večernega neba / žarenje jesenskega gozda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kodrálo -a s (á) redko klešče (za kodranje): segreti kodralo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

stoplíti se -ím se dov., stóplil se (ī í) postati topel: hrbet se mu je na soncu stoplil; brezoseb. počakali so, da se je zunaj stoplilo

stoplíti knjiž.  segreti: zakurila je in stoplila mleko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

temperatúra -e ž (ȗ) stopnja toplote: temperatura niha, raste; meriti temperaturo; segreti na primerno temperaturo; nizka, stalna temperatura; temperatura minus štiri stopinje Celzija; temperatura telesa, vode, zraka
// stopnja toplote zraka, merjena navadno dva metra nad površjem: dnevna, nočna temperatura; januarske temperature; povprečna letna temperatura
// stopnja toplote (živega) telesa: izmeriti bolniku temperaturo / bolnik ima temperaturo vročino
● publ. temperatura med ljudmi vznemirljivo narašča čustvena, duševna razvnetost
♦ fiz. temperatura količina, s katero je pri konstantnem tlaku prostornina razredčenega plina sorazmerna; absolutna temperatura merjena od absolutne ničle; kritična temperatura pri kateri se začne plin utekočinjati; muz. temperatura uglasitev, pri kateri obsega oktava dvanajst enakih poltonov; temperirana uglasitev; strojn. delovna temperatura temperatura naprave, stroja pri normalnem delovanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.