Zadetki iskanja
Pravopis
sèm [səm tudi sem] kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ə̏; ȅ) Pridi hitro ~; ~ k meni; ~ gor; od ceste ~; ~ in/pa/ter tja hoditi; poud.: ~ in tja se zgodi kaj zanimivega |včasih|; tovarištvo ~ ali tja |ne glede na tovarištvo|; °~ pa tam poredkoma
Pravopis
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Pravopis
ne [poudarjeno nè] nik. člen.; pred ..bi (nê bi), pokr. pred ..čem nê../né.. (pokr. nêčem, néčem); v zvezi s hočem, imam varianta n.. (nóčem, nímam); pred ..sem varianta ní.. (nísem); pri nik. zaim. nič v im./tož. varianta nì.. (nìč); pred izpuščenim glag. poudarjeno nè (On ve, jaz pa ne; Ti si doma, jaz ne; Si bil tam? -Ne.) ~ vem, kaj je temu otroku; Vrnil se še ~ bom; Oče tega ~ ve; namesto tož. predmeta zahteva rod. Staršev ~ spoštuje dovolj; namesto osebka v im. zahteva glag. biti sem s pomenom 'obstajati', 'nahajati se', 'dogajati se' smiselni osebek v rod. Naše hiše ~ bo več tam; Te težave kmalu ~ bo več; Sejma ~ bo več v Kranju; Niti ●dveh minut te ne bom čakal → dve minuti
Pravopis
tjà kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~
2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|
1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~
2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|
Pravopis
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Pravopis
Pravopis
tù1 kaz. prisl. zaim. (ȕ)
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|
Pravopis
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
Pravopis
báti se bojím se nedov. bój se -te se, -èč se -éča se, zastar. bojé se; bál se bála se; (bàt se) (á í) koga/česa ~ ~ sovražnika, toče; ~ ~ kaj začeti; ~i ~, da bo brat umrl; ~i ~, da ne bi brat umrl; omilj. ~im ~, da ni tako |menim, prepričan sem|; Nič se ne boj; poud. Ne boš mi ušel, ne boj se |nikar ne misli|; bati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroka; ~ ~ ~ službo
Pravopis
da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
Pravopis
dôl1 cilj. prostor. prisl. (ó) ~ poglej; stopiti ~ s kolesa → stopiti s kolesa; zavirati ~ po klancu; hoditi gor in ~ po sobi sem in tja; v zvezi z gor poud. Zamera gor, zamera ~, moraš mu to povedati |kljub mogoči zameri|
Pravopis
dôsti4 povdk. (ó) Tonetu je bilo ~ do posestva; ~ ji je bilo spletk; Zdaj mi je pa ~ |Naveličan sem|
Pravopis
drugód drug. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tudi ~ sem hotel na vrh, a le po tej poti je mogoče; ~, po mestih ali vaseh, se živi mirneje kot tule pri vas; Jaz sem od ~, ne od tod
Pravopis
dvómiti -im in dvomíti in dvómiti -im nedov. -i -ite in dvómi -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in dvómil -íla, -it, dvómljen -a; dvómljenje; (-it) (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ/ọ́ ọ́) o kom/čem ~ ~ uspehu, °v uspeh; poud., z nikalnico Ne ~im ~ tem |prepričan sem|; ~im, če bo prišel
Pravopis
èn2 êna -o nedol. vrst. zaim. (ȅ é é) neknj. pog. neki: ~ moški prihaja sem; Na trgu se zbirajo ~e ženske; Bližamo se ~emu mestu
êden ênega m, člov. (é) neknj. pog. ~ je umrl, ker zvoni nekdo; hoditi ~ za drugim → drug za drugim
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. neka ženska: ~ mi tipka iz rokopisa; Z ~o je bil dalj časa skupaj, pa sta se razšla
êno -ega s (é) nekaj: Jaz sem hotela ~, ona pa drugo
êden ênega m, člov. (é) neknj. pog. ~ je umrl, ker zvoni nekdo; hoditi ~ za drugim → drug za drugim
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. neka ženska: ~ mi tipka iz rokopisa; Z ~o je bil dalj časa skupaj, pa sta se razšla
êno -ega s (é) nekaj: Jaz sem hotela ~, ona pa drugo
Pravopis
in2 [poudarjeno ín] prir. vez.
1. vezal. oče ~ mati; naša Anka ~ sosedov sin; mlada ~ pametna; Sedimo ~ pišemo; Truden je prišel domov ~ se kar sesedel; noč ~ dan |ves dan|; če je več naštevalnih enot, se in stavi samo pred zadnjo oče, mati ~ trije otroci; če je veznik pred vsako naštevalno enoto, je to mnogovezje ~ izvrši prisego Jefte ~ pade dekelce mlado ~ oče ~ ves narod joče; če v zvezi ni nobenega in, je to brezvezje Umrli so ji vsi po vrsti: oče, brat, mati; če in veže enaki enoti, je taka zveza poudarjena tisoči ~ tisoči |veliko tisočev|
2. protiv., z vejico pred seboj, poud. Med vami sem bil, ~ me niste spoznali |toda, vendar|
3. posled. Vabili so me, ~ sem šel z njimi |zato, pa|
1. vezal. oče ~ mati; naša Anka ~ sosedov sin; mlada ~ pametna; Sedimo ~ pišemo; Truden je prišel domov ~ se kar sesedel; noč ~ dan |ves dan|; če je več naštevalnih enot, se in stavi samo pred zadnjo oče, mati ~ trije otroci; če je veznik pred vsako naštevalno enoto, je to mnogovezje ~ izvrši prisego Jefte ~ pade dekelce mlado ~ oče ~ ves narod joče; če v zvezi ni nobenega in, je to brezvezje Umrli so ji vsi po vrsti: oče, brat, mati; če in veže enaki enoti, je taka zveza poudarjena tisoči ~ tisoči |veliko tisočev|
2. protiv., z vejico pred seboj, poud. Med vami sem bil, ~ me niste spoznali |toda, vendar|
3. posled. Vabili so me, ~ sem šel z njimi |zato, pa|
Pravopis
izpuhtéti -ím dov. izpuhtênje; drugo gl. puhteti (ẹ́ í) Tekočina je izpuhtela; poud.: Napetost je kmalu izpuhtela |minila, izginila|; To mi je že izpuhtelo iz glave |sem pozabil|
Pravopis
já2 člen. (ȃ) neknj. pog.
1. poudar. vendar: Jurček je pa ~ ena najboljših gob; Pa se menda ~ ne prepirata; O, pa ~
2. navez. A ~, še to moram povedati; ~, hotel sem reči, da sem vesel
3. ~, čakaj malo, da premislim; No ~, bomo pa šli domov
4. Ima knjigo — ~, pa je ni bral |to je res|; Poje, to ~, pa ne v operi
1. poudar. vendar: Jurček je pa ~ ena najboljših gob; Pa se menda ~ ne prepirata; O, pa ~
2. navez. A ~, še to moram povedati; ~, hotel sem reči, da sem vesel
3. ~, čakaj malo, da premislim; No ~, bomo pa šli domov
4. Ima knjigo — ~, pa je ni bral |to je res|; Poje, to ~, pa ne v operi
Pravopis
kàdar kóli tudi kàdarkóli poudar. ozir. poljubn. čas. prisl. zaim. zv. (ȁ ọ̑) ~ ~ sem se pri njih oglasil, zmeraj sem bil z veseljem sprejet; Ker so bili sosedje, je k njim lahko prišel ~ ~ |ob vsakem času|
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 137
Dostopnost