Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
sírkov sírkova sírkovo pridevnik [sírkou̯ sírkova sírkovo]
    2. neformalno, zahodno ki je iz koruze ali vsebuje koruzo
ETIMOLOGIJA: ↑sirek
Celotno geslo eSSKJ
slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc]
    1. rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Malva
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec
ETIMOLOGIJA: ↑slez
Celotno geslo eSSKJ
tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf]
    1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika
    2. čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom
STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
trót tróta samostalnik moškega spola [trót]
    1. samec čebele
    2. slabšalno neumen, omejen človek; SINONIMI: ekspresivno buhtelj
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. trȗt, nar. češ. trout < pslov. *trǫtъ, sorodno z litov. trãnas, latv. trans iz ide. baze *tren- k *dren- ‛brenčati, šumeti, zamolklo se oglašati’, tako kot stvnem. treno, nem. Drohne ‛trot’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
zelenjádarka zelenjádarke samostalnik ženskega spola [zelenjádarka]
    1. ženska, ki se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave
      1.1. ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici
ETIMOLOGIJA: ↑zelenjadar
Celotno geslo eSSKJ
zelenjádnica zelenjádnice samostalnik ženskega spola [zelenjádnica]
    1. navadno v množini, iz agronomije kulturna rastlina, namenjena za prehrano, ki se goji na vrtu, polju
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: iz zelenjad ‛zelenjava’, iz ↑zelen

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ájda -e ž (ȃ)
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom
♦ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
SSKJ²
botíti -ím nedov. (ī í)
agr. vlažiti seme pred sajenjem ali setvijo, da bolje kali: botiti fižol, žito
SSKJ²
búčen1 -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen
SSKJ²
búčnica -e ž (ȗ)
bučno seme: luščiti bučnice; jedrca bučnic
♦ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae
SSKJ²
capínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na capine: capinsko življenje / ti seme capinsko
SSKJ²
címanje -a s (ī)
nar. koroško poganjanje kali; kaljenje3: seme v njivah se šele pripravlja k cimanju
SSKJ²
címiti -im nedov. (í ȋ)
nar. vzhodno poganjati kal(i); kaliti3: seme še ne cimi
// ekspr. rasti, razvijati se: otroci počasi cimijo
    címiti se 
    poganjati cimo: krompir, repa se cimi
    // ekspr. počasi nastajati: bolezen se je dolgo cimila
SSKJ²
čáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. čaroven, čudodelen: izgovoriti čarni izrek; čarno seme praproti / čarna moč govornikovih besed
2. izredno privlačen, očarljiv: njen čarni smehljaj; čarne oči
    čárno prisl.:
    čarno lep večer
SSKJ²
čebúlen -lna -o [tudi čəbulən] prid. (ȗ)
nanašajoč se na čebulo: čebulni listi; čebulno seme / čebulna juha, omaka / čebulna barva
♦ vrtn. čebulne rastline čebulnice
SSKJ²
čístiti -im nedov., číščen (í ȋ)
1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe
2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri
// odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato
♦ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot
    čístiti se 
    izgubljati skaljenost, motnost: voda v potoku se že čisti; vino se čisti / nebo se čisti
    ♦     čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; med. rana se čisti se manj gnoji
SSKJ²
čómpa -e ž (ọ̑)
nav. mn., nar. severozahodno krompir: rezati čompe za seme
SSKJ²
čúžka -e ž (ȗ)
bot. trava, katere seme se uporablja za ptičjo krmo, Phalaris canariensis:
SSKJ²
dételjen -jna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na deteljo: deteljni cveti, listi; deteljno seme / deteljna njiva; travniške in deteljne površine
♦ agr. deteljni luščilnik luščilnik deteljnega semena
SSKJ²
dozoréti -ím dov., dozôrel in dozorèl in dozorél (ẹ́ í)
1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti: pšenica je dozorela; to sadje zgodaj dozori; seme je že dozorelo / smreke so dozorele za sečnjo; pren. njegov sklep je dozorel; misel je dozorela v njem
● knjiž. pridem, ko bo čas dozorel ko bo ugoden, primeren čas za to
// doseči potrebno, ustrezno kakovost: sir je dozorel; salama dozori na zraku šele po kakem mesecu
2. dobiti dokončno podobo, razviti se: fant je dozorel v moža; duševno, spolno, telesno dozoreti; kulturno dozoreti / knjiž. stvar je dozorela do vrhunca / dekle je v trpljenju dozorelo
// navadno v zvezi z za postati sposoben, pripravljen za kaj: ta človek še ni dozorel za življenje / spor je končno dozorel za razsodbo
♦ čeb. med dozori izgubi odvečno vodo
    dozôrel in dozorèl in dozorél -éla -o:
    dozorel človek; prezgodaj dozoreli otroci; dozorele breskve; čustveno dozorel; politično dozoreli ljudje
Število zadetkov: 599