Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]
    1. ki je v zvezi z biseri
      1.1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere
      1.2. ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: bisernat
    2. ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa
STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: biser
make-up make-upa; in make up; tudi mêjkap samostalnik moškega spola [mêjkap] tudi [mêjkáp]
    1. ureditev, urejanje obraza s kozmetičnimi sredstvi, zlasti s pudrom, maskaro, rdečilom
      1.1. kozmetično sredstvo za tako ureditev, urejanje obraza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. makeup, iz make up v pomenu ‛naličiti’
Celotno geslo Sinonimni
osénčen -a -o prid.
ki ima naneseno senčilo
SINONIMI:
knj.izroč. obsenčen, knj.izroč. otenjen
Celotno geslo Sinonimni
osénčiti -im dov.
1.
kaj z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastični videz predmeta
SINONIMI:
knj.izroč. oseniti, knj.izroč. oteniti
2.
kaj nanesti senčilo na veke
SINONIMI:
knj.izroč. obsenčiti, knj.izroč. oteniti
GLEJ ŠE SINONIM: potemniti, zasenčiti
Celotno geslo Sprotni
plisé samostalnik moškega spola
    1. senčilo za okna, ki mu je mogoče spreminjati višino s spodnje ali zgornje strani 
      1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s takim senčilom  
precêjati precêjam nedovršni glagol [precêjati]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: cediti
    2. v obliki precejati se ločevati se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    3. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, premikati se kam, navadno počasi, postopoma
      3.1. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, biti zaznaven skozi kaj, navadno počasi, postopoma
    4. v obliki precejati se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: cediti
    5. ekspresivno delati, da gre kaj skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
    6. v obliki precejati se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: precediti
Celotno geslo Etimološki
sẹ̑nca -e ž
SSKJ²
senčílo -a s (í)
1. priprava za varovanje pred močno (sončno) svetlobo: odstraniti senčilo z grede; arhitekt je predvidel tudi senčila / mož z zelenim senčilom nad očmi / svetilka s senčilom s senčnikom
2. ličilo za veke: uporabljati senčilo; modro, srebrno senčilo
Pravopis
senčílo -a s (í) zatemniti okno s ~om; snov. ~ za veke
Celotno geslo Sinonimni
senčílo -a s
GLEJ SINONIM: ličilo
Celotno geslo Etimološki
senčílo – glej sẹ̑nca
Pleteršnik
sẹnčílọ, n. der Lichtschirm, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — der Augenschirm: ako je treba otroke močne svetlobe čuvati, nosijo naj senčilo, ne pa temnih naočnic, Žnid.
Celotno geslo Pohlin
senčilo [senčílo] samostalnik srednjega spola

senčnik, senčilo

SSKJ²
sénčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. povzročati, delati, da je kaj v senci: senčiti gredo; mlade rastline je potrebno senčiti
2. knjiž. dajati, delati senco: visoki kostanji senčijo dvorišče / velika ruta ji je senčila obraz zasenčevala; senčiti si oči z dlanjo; pren. noben sum ni senčil te podobe
// zastirati, zakrivati: težke zavese senčijo okno / senčiti luč
3. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta: senčiti neosvetljene ploskve; senčiti z barvami, s svinčnikom
4. v zvezi z oči, veke nanašati ličilo: senčiti veke s pastelnimi barvami; oči si močno senči
● 
knjiž. skrbi ji senčijo obraz so opazne, vidne
    sénčiti se ekspr.
    biti, nahajati se v senci: nikogar ni, da bi se senčil pod lipo / onkraj ceste se je senčilo strmo pobočje
Pleteršnik
sẹ̑nčnik, m. 1) = solnčnik, der Sonnenschirm, Cig., Jan., DZ., nk.; — 2) = senčilo, der Lichtschirm, Cig., Jan., C.; postaviti luč za s., Glas.
vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja]
    1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
      1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
      1.2. vonj, aroma tega plodu
      1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
      1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
STALNE ZVEZE: burbonska vanilja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
Celotno geslo Pohlin
zijalo [zijálo] samostalnik srednjega spola
  1. radovedni gledalec; zijalo
  2. senčilo, žaluzije na oknu
Število zadetkov: 17