Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
meningokók meningokóka samostalnik moškega spola [meningokók]
    iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznici dihal in zlasti pri mlajših otrocih in mladostnikih povzroča meningitis, sepso; primerjaj lat. Neisseria meningitidis
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningococcus, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ + ↑kok
Celotno geslo eSSKJ
meningokókni meningokókna meningokókno pridevnik [meningokókni] ETIMOLOGIJA: ↑meningokok

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
sépsa -e ž (ẹ̑)
med. vdor bolezenskih mikrobov in njihovih strupov v kri: preprečiti sepso; razkuževati instrumente zaradi nevarnosti sepse
// bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti sepso; smrtnost zaradi sepse se je zmanjšala
SSKJ²
séptičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na sepso: septična bolezen / septični bolnik / septični oddelek oddelek za zdravljenje septičnih bolezni
Število zadetkov: 4