Predlog
kimavca samostalnik moškega spolastarinsko september
oseba, ki se z vsem strinja
IZGOVOR: [kímavəc], rodilnik [kímau̯ca]
PRIMERJAJ: september
Zadetki iskanja
Celotno geslo
ePravopis
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
kímavec -vca m
Pleteršnik
kímavəc, -vca, m. 1) der Kopfnicker; — der zu allem "ja" sagt, nk.; — ein schläfriger Mensch, Kras-Štrek.; — der Kopfnicker (ein Muskel), Erj. (Som.); — 2) der Monat September; (nav. kimovec); — 3) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), BlKr.
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
kimovec m, F4, elúl, kimoviz, ali jeſsenik; elul, september, kimoviz, ali jeſſenik; september, kimoviz méſſiz, ali jeſſenik: kimovez
Svetokriški
kimovec m avgust: obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik; ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez im. ed., ſta bila taku urozha (III, 478) Beseda pri sočasnih in kasnejših piscih označuje sicer ‛september’. Pomen ‛avgust’ je tu nedvomen zato, ker kimovcu sledi → jesenik, ki tako pri Janezu Svetokriškem kot tudi pri drugih sočasnih in kasnejših piscih vedno pomeni ‛september’.
Celotno geslo
Frazemi
kônec Frazemi s sestavino kônec:
bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, brez kônca in krája, iméti glávo na právem kôncu, iméti kàj na kôncu jezíka, íti [tudi] na kônec svetá, lotíti se čésa na právem kôncu, lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kônec pámeti ne príde kómu, potégniti krájši kônec, vídeti lúč na kôncu tunéla, začéti na právem kôncu, zaglédati lúč na kôncu tunéla
bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, brez kônca in krája, iméti glávo na právem kôncu, iméti kàj na kôncu jezíka, íti [tudi] na kônec svetá, lotíti se čésa na právem kôncu, lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kônec pámeti ne príde kómu, potégniti krájši kônec, vídeti lúč na kôncu tunéla, začéti na právem kôncu, zaglédati lúč na kôncu tunéla
Jezikovna
Ko se poved konča s piko in okrajšavo ...
Zanima me, kako je s pisanjem pike kot ločila, kadar se stavek konča s kratico, primer: mag. farm. kot kratica za magistra farmacije.
Torej: Magistrsko nalogo sem opravljala pod mentorstvom XY, mag.farm.. Sta na koncu dve ali ena pika?
Jezikovna
Ko vzdevek postane umetniško ime ali priimek: Édith Piaf
Piaf je psevdonim francoske šansonjerke Edith Gassion, pariškega vrabčka; piaf = vrabček. Zanima me, kaj je v slovenščini ustrezneje uporabljati: Piafova ali Piaf?
Besedje16
Pleteršnik
kozopr̀sk, -pŕska, m. der Monat October, Cig., Jan., Trub.-Mik. in dr.; (September, Meg.; prav za prav: "Brunft der Ziegen", Mik.).
Celotno geslo
Megiser
kozoprsk -a samostalnik moškega spola
Jezikovna
Celotno geslo
Frazemi
láž Frazemi s sestavino láž:
debéla láž, dobíti kóga na láži, kosmáta láž, košáta láž, postáviti kàj na láž, postáviti kóga na láž, postávljati kàj na láž, postávljati kóga na láž, ujéti kóga na láži
debéla láž, dobíti kóga na láži, kosmáta láž, košáta láž, postáviti kàj na láž, postáviti kóga na láž, postávljati kàj na láž, postávljati kóga na láž, ujéti kóga na láži
Jezikovna
Ločila za začetnim nagovorom
Vem, da ste o ločilih pri začetnih in končnih pozdravih že govorili, vendar me kljub temu zanima, ali se pri uvodnih nagovorih v uradnih dopisih tolerira tudi pika? Klicaj mi deluje kot premočno ločilo, uporaba vejice mi pa ni všeč, ker se nova vrstica začne z malo začetnico. Prilagam dva primera s piko in enega brez ločil.
Pozdravljeni, g. Kovač. Pošiljam vam ...
Spoštovani naslovniki. Dovolite mi pripombo k ...
Spoštovanemu naslovu sporočam svojo odločitev ...
Jezikovna
Mala ali velika začetnica: »Križevniška cerkev« in »kartica Urbana«
V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:
Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...
Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?
Jezikovna
Mala in velika začetnica pri javnih razpisih
Zanima me, kako je z veliko/malo začetnico pri zapisovanju javnih razpisov (ko »javni« ni prva beseda v povedi, seveda).
Npr:
Našteti so bili naslednji razpisi:
- Javni razpis za podukrep 6.1 – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2015;
- Drugi javni razpis za ukrep 311 – diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2013;
- Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 za obdobje 2013–2015.
Jezikovna
Mala in velika začetnica v obrazcih
V nekaterih obrazcih najdemo na koncu kraj in datum ter podpis. Ali bi to napisali z malo ali veliko začetnico?
Vorenc
mesec2 m, F46, calendarium, pratica, céliga leita mészi inu dnèvi; chisleu, gruden méſſiz, december; februarius mensis, ſizhán méſſez; illul, jeſſenik méſſiz; januarius, Proſſeniz méſſiz, Proſenz; majus, veliki travna méſſez, veliki travn; martius, -tÿ, méſſez ſuſhez, sushiz; mensis, méſſiz; november, liſtougnoi, méſſiz, November; october, méſſiz, koṡaperṡk; quintilis, idem ac Julius mensis, ſerpán méſſiz; september, kimoviz méſſiz, ali jeſſenik: kimovec; sextilis, veliki ſerpán, Augustus, méſſiz; tamuz, Julius, mali ſerpán, méſſiz
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 16
- Naslednja »
Število zadetkov: 318
Dostopnost