Lektorica, ki pregleduje moja besedila, pravi, da se končnica -ec pri samostalniku nanaša na človeka, -nik pa na napravo. Sušilec je torej človek, ki suši, sušilnik pa naprava. Ali presumerjevalec – preusmerjevalnik. V SSKJ je usmerjevalec lahko človek ali naprava, v Pravopisu pa tega pravila žal ne znam najti.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.
Prosim vas za mnenje, katera predložna zveza je najustreznejša: trošarina od vina/na vino/za vino.
Stanje v priročnikih:
- v SSKJ-ju sta predložni zvezi trošarina od in trošarina na;
- v Pravnem terminološkem slovarju samo trošarina na;
- v Slovenskem pravopisu pa za to predložno zvezo ni zgleda.
Glede na Gigafido je v splošni rabi najpogostejša zveza trošarina za, pogosta je tudi trošarina na, še najmanj pa se uporablja trošarina od.
Ali torej v pravnih besedilih – zaradi poenotenja, saj je tudi v Zakonu o trošarinah nedosledno uporabljena enkrat trošarina za, drugič trošarina od – upoštevati jezikovna priročnika ali jezikovno rabo, ki gre v smeri besedne zveze trošarina za?