Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
govórnik -a m (ọ̑) 
  1. 1. kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari: ljudstvo je napeto poslušalo govornika; slavnostni govornik; na odru se je zvrstilo več govornikov
    // kdor zna spretno govoriti, pripovedovati: govornik ni, piše pa dobro; ekspr. ta pa je govornik, vse je ugnal
  2. 2. kdor govori, pripoveduje: vsi so se ozrli na govornika pri sosednji mizi
SSKJ
komentár -ja m (ā) 
  1. 1. besedilo, ki kaj pojasnjuje; razlaga, pojasnilo: knjiga, pesem je brez komentarja; izdati rokopis z obsežnim komentarjem / študije in komentarji o romanu / filmski komentar; komentar h glasbeni oddaji je imel avtor sam
  2. 2. obširnejše, z (avtorjevimi) pojasnili in pripombami opremljeno poročilo, sestavek: napisati, objaviti, prebrati komentar; komentar o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih; sestavki in komentarji / športni komentar / televizijski komentar
    // nav. ekspr. mnenje, stališče: tvoj komentar nas ne zanima; duhovit, tehten komentar; dogodek je povzročil vrsto komentarjev / tu je vsak komentar odveč govorjenje, pojasnjevanje
    ●     ekspr. naredi hitro, pa brez komentarja izraža zahtevo, željo, ki ne dopušča ugovora
SSKJ
koncépt -a m (ẹ̑) 
  1. 1. sestavek, navadno pismeni, ki še ni dokončno izoblikovan, osnutek: prepisati koncept na čisto; prvi koncept deklaracije; koncept članka, pisma / prvotni koncept je bil bistveno drugačen od sedanjega
  2. 2. navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel: njegovega koncepta niso sprejeli; problematičnost takšnega političnega koncepta; seznaniti se s konceptom demokratizacije / kritizirali so režiserjev koncept
    // osnovni, temeljni načrt, zasnova: avtor je imel jasen idejni in oblikovalni koncept; držati se zastavljenega koncepta / koncept enciklopedije je zelo dober / klasicistični koncept parka zgradba, struktura
SSKJ
marginálija -e ž (á) nav. mn.  
  1. 1. knjiž. opomba, napisana na robu strani v knjigi ali rokopisu; obrobna opomba: rokopis ima marginalije, ki jih je pisala druga roka; knjiga je opremljena z marginalijami
  2. 2. publ. sestavek, v katerem avtor v esejističnem slogu izraža misli, ki jih je v njem sprožil kak pojav, dogodek: marginalije k Prešernovim nagradam
SSKJ
odgóvor -a m (ọ̑) 
  1. 1. glagolnik od odgovoriti:
    1. a) izmikati se, izogibati se odgovoru; čakati na odgovor; prositi za odgovor; obotavljati se z odgovorom / ni mu dal odgovora, ker je bil gluh ni mu odgovoril; spraševal ga je, kaj se mu je zgodilo, pa ni dobil odgovora mu ni odgovoril, povedal; ekspr. na to vprašanje nimam odgovora nanj nočem odgovoriti
    2. b) odgovor na to vprašanje mu je bil lahek; odgovor znanstvenikov o tem pojavu / o vzrokih tega pojava še ne morejo dati odgovora ne morejo jih še pojasniti, ugotoviti; na vprašanje kljub odgovorom pravzaprav nisem dobil odgovora mi niso pojasnili, kar sem želel; na to ne vem odgovora tega ne znam pojasniti; dati odgovor na vprašanja delegatov pojasniti jim, kar so želeli; vprašanje je ostalo brez odgovora nepojasnjeno
    3. c) odlašati z odgovorom na pismo / stisniti roko v odgovor
    4. č) ta kritika zahteva javen odgovor; pričakujejo avtorjev odgovor na napade
    5. d) čakati na sovražnikov odgovor / v odgovor na njihovo akcijo so požgali vas
    6. e) odgovor organizma na dražljaj / odgovor umetnika na razmere v deželi
  2. 2. kar se z besedami izrazi komu v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje: odgovor ga ni zadovoljil; prebrati odgovor; jasen, kratek, odklonilen odgovor; preveriti pravilnost odgovora / prišepetati odgovor / moj odgovor je jasen in kratek: da
    // pojasnilo, razlaga: na to vprašanje še ni odgovora; verjeti odgovoru; iskati, najti odgovor, kdo prenaša bolezen
  3. 3. sestavek, ki zavrača očitke, negativno kritiko: objaviti odgovor v časopisu; odgovor jugoslovanske vlade na avstrijsko noto
    // kar se naredi zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: aretacije so bile odgovor na njihove akcije / to so storili v odgovor na kršitev zračnega prostora
  4. 4. kar kdo naredi, da potrdi sprejem obvestila, signala: slišati odgovor na klice
  5. 5. opravičilo pred pristojnim organom, osebo: zahtevati odgovor za jemanje podkupnine / klicati na odgovor zaradi zamud / za to mi boš še dajal odgovor
    ●     evfem. kmalu boš dajal odgovor pred Bogom v krščanskem okolju umrl; v zvezi z vašo prošnjo vam še ne moremo dati odgovora se še nismo odločili; odgovora na vlogo še ni prejel obvestila o odločitvi glede vloge; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; nikoli ni ostal dolžen odgovora znal je spretno odgovarjati; znal je vsako stvar pojasniti; zmeraj je odpisal; pismo je ostalo brez odgovora nanj naslovnik ni odpisal; sem na dolgu z odgovorom nisem še odgovoril, odpisal
    ♦     mat. odgovor z besedami izražena rešitev uporabne naloge; ptt mednarodni kupon za odgovor kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; brzojavka s plačanim odgovorom; šah. odgovor poteza, vrsta potez, ki jih napravi igralec na potezo drugega
SSKJ
osnútek -tka m (ȗ) 
  1. 1. sestavek, navadno pismeni, ki še ni dokončno izoblikovan: napisati, sestaviti osnutek; zakonski osnutek; osnutek statuta, ustave / idejni osnutek za roman / delo je šele v osnutku
    ●     knjiž. vsa stvar je šele v osnutku se je šele začela
    // risba, skica, ki približno podaja videz kakega objekta, predmeta: izdelati osnutek za kostume in dekoracijo / od osnutka do spomenika je dolga pot
  2. 2. tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete; osnova: nategniti osnutek
    // osnovne niti: osnutek je navadno iz drugačnega materiala kot votek
SSKJ
písati in pisáti píšem nedov., píšite (í á í) 
  1. 1. s svinčnikom, peresom, kredo delati črke, številke, navadno na gladki površini: počasi je pisal črko za črko; naučiti se pisati in brati; pisati po nareku / pisati enačbo na tablo; ime je pisal z velikimi črkami; pisati parole po zidovih; hitro, grdo, nečitljivo pisati; vabila piše lastnoročno; telefonske številke si piše v notes / pisati s kredo, peresom; pisati na stroj tipkati
    // tako izdelovati besedilo: pisati članek; pisala mu je dolgo pismo; pisati poročilo, prošnjo, zapisnik / pisati nalogo, spis; pisati v tujem jeziku / nič ni pisal, kdaj pride pismeno sporočil; pisati domov / pisati račun, recept
    // delati, ustvarjati umetniško, znanstveno delo: pisati razpravo; roman je pisal več let / pisati glasbo za filme; pisati verze / pisati za preproste ljudi, v lepem jeziku
  2. 2. lingv., s prilastkom dajati besedilu pisno podobo, kot jo izraža določilo: pisati narazen, skupaj, z vezajem / slovenščino pišemo z gajico / kot načelo fonetične pisave piši, kakor govoriš
  3. 3. izražati, posredovati misli s pisanjem: o njej piše avtor vse najlepše / o aferi so časopisi veliko pisali; brezoseb. tako piše v koledarju
  4. 4. znati, obvladati jezik, zlasti v pisani obliki: govori in piše dva jezika; francoščino izvrstno piše
    ●     pog. nadur mu niso hoteli pisati priznati, upoštevati; žarg., šol. nalogo je pisal nezadostno za nalogo je dobil nezadostno oceno; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; star. pisalo se je leto 1848 bilo je leta 1848; ekspr. ne piše se mu dobro njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev
    písati se in pisáti se imeti ime in priimek: kako se pišete; zdaj se piše drugače, ko se je poročila ima drugačen priimek
    pišóč -a -e: zameril se jim je, pišoč pristransko o njih; nemško pišoča rojakinja; sam.: vsak pišoči piše po svoje
    písan -a -o: pisani knjižni jezik; pisana in govorjena beseda; zanimivo pisan sestavek
    ●     vznes. ta zgodovina je pisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih
SSKJ
prispévek -vka m (ẹ̑) 
  1. 1. denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva: dati svoj prispevek za novo šolo; zbirati denarne prispevke za izlet; podpreti kaj s prispevkom; letni, mesečni prispevek; prispevek v blagu, obleki / prostovoljni prispevek
    // dajatev za zadovoljevanje skupnih potreb: odmeriti, predpisati prispevek; plačati prispevke; določiti stopnjo prispevka; dajatve in prispevki / komunalni prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; stanovanjski prispevek; prispevek za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje delavcev / družbeni prispevki
    ♦     ekon. proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; prispevek za socialno zavarovanje del osebnih dohodkov ali dohodka, ki ga odvaja izplačevalec v samoupravne interesne skupnosti za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko zavarovanje
  2. 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: prispevek delavca k ustvarjanju dohodka / prispevek režiserja k predstavi / prispevek h krepitvi socializma / publ. vsak bo dal svoj prispevek k miru, razvoju mednarodnih odnosov bo prispeval
    // članek je zanimiv prispevek k zgodovini
    ●     prispevki za zgodovino gradivo
  3. 3. (krajše) literarno delo, sestavek v kaki publikaciji: napisati prispevek za zbornik; v reviji je izšlo več njegovih prispevkov; objavili so tudi prispevek v domačem narečju / literarni prispevki
SSKJ
razpráva -e ž (ȃ) 
  1. 1. izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari: začela se je razprava; udeležiti se razprave; publ. poseči v razpravo; sodelovati v razpravi; dolga, temeljita razprava; ideološka, politična razprava; razprava o gledališkem programu; izhodišče za razpravo
  2. 2. sestavek, ki strokovno obravnava in rešuje kako (še ne rešeno) vprašanje: napisati, objaviti, prebrati razpravo; predmet, vsebina razprave; članki, knjige in razprave / knjižna, tipkopisna razprava / znanstvena razprava
  3. 3. jur. upravni ali sodni postopek, pri katerem se razčiščujejo zadeve v navzočnosti strank: razprava bo ob devetih; odložiti, prekiniti razpravo; priti na razpravo; zapisnik o razpravi / sodna, zapuščinska razprava
SSKJ
referát -a m (ȃ) 
  1. 1. govornemu podajanju namenjeno besedilo
    1. a) ki obravnava vsebinsko zaokroženo strokovno snov, predavanje: prebrati, sestaviti referat; referat o novih virih energije; referat in koreferat / imeti, podati referat
    2. b) ki seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, poročilo: referat o političnem položaju v državi
      // govorno podajanje takega besedila: referati so trajali največ dvajset minut; po referatu je bila razprava
  2. 2. šol. sestavek, ki ga učenec napiše za vajo v obravnavanju kakega vprašanja: učenci so morali napisati po en referat na leto / razdeliti študentom referate teme, naslove zanje
  3. 3. najmanjša notranja organizacijska enota uprave, ustanove, podjetja, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote: ustanoviti, voditi referat; kulturni, organizacijski referat; referat za reklamo; oddelek, odsek in referat
SSKJ
sestàv -áva [səs in ses] m (ȁ á) navadno s prilastkom  
  1. 1. kar nastane kot rezultat sestavljanja: moderni sestavi pohištva
    // v zvezi z iz, v izraža, da je kaj sestavni del kake celote: izločiti motorizirano četo iz sestava brigade; ozemlje je prišlo v sestav sosednje države; v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki
  2. 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa; sestava: ugotavljati sestav krvi / kemični sestav
    // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: narodnostni sestav prebivalstva / publ. delegacija se je udeležila konference v celotnem sestavu v celoti, polnoštevilno; navesti sestav komisije imena ljudi, iz katerih je komisija sestavljena
    // publ. zamenjati vodstveni sestav vodstvo, vodilne delavce
  3. 3. knjiž. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto; sistem: abeceda je sestav črk / filozofski, pravni sestavi
  4. 4. knjiž. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: namakalni sestav; zgraditi sestav utrdb
  5. 5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: prebavni, žilni sestav / organizmi so višji sestavi
  6. 6. astr. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih nebesnih teles s skupnim središčem; sistem: sončni, zvezdni sestavi
  7. 7. redko sestavek: objaviti več kratkih proznih sestavov
    ♦     geom. koordinatni sestav koordinatni sistem; mat. dvojiški, desetiški sestav dvojiški, desetiški sistem; min. kubični sestav kubični sistem; strojn. sestav več skupin strojnih delov, ki predstavljajo tehnološko, funkcijsko celoto; sestavi in podsestavi; žel. sestav vagonov kompozicija
SSKJ
temperamênten -tna -o prid. (ȇ) ki živahno reagira in izrazito kaže čustva: temperamenten igralec; on je zelo temperamenten / ekspr. temperamentna melodija, uprizoritev
    temperamêntno prisl.: temperamentno govoriti; temperamentno pisan sestavek
SSKJ
zahtéva -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. odločno izraženo hotenje, da se kaj dobi, naredi: popustiti zahtevi; na zahtevo predsednika so sestanek prekinili; vztrajati pri zahtevah; pretiravati v zahtevah; gospodarske, politične zahteve; pismena, ustna zahteva; zahteva za odškodnino; zahteva po miru, samostojnosti / ozemeljske zahteve / imeti zahtevo do koga / nujna zahteva
    // kar se zahteva: odpovedati se zahtevi; izpolniti, povedati zahtevo; velika, visoka zahteva / ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva
    // zahteve šole do učencev so velike
  2. 2. sestavek, namenjen uradnemu organu, s katerim se kaj zahteva: napisati, podpisati zahtevo / vložiti zahtevo
  3. 3. nav. mn., navadno s prilastkom kar kaj zahteva zaradi določenih svojih lastnosti, značilnosti: zahteve časa, trga se spreminjajo; zadostiti zahtevam tekmovanja, znanosti
    ♦     jur. izročitvena zahteva; zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, s katerim javni tožilec zahteva razveljavitev pravnomočne odločbe, s katero je prekršen zakon
SSKJ
berílen -lna -o (ȋ) pridevnik od berilo: berilni sestavek
SSKJ
čečkaríja -e [čəč] ž (ȋ) slabš. nerazločno, grdo napisano besedilo: te čečkarije ne morem brati
// literarno delo, sestavek brez vrednosti: po njegovi sodbi je ta pesem navadna čečkarija
SSKJ
klobasaríja -e ž (ȋ) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: za klobasarije se ne menim
// literarno delo, sestavek brez vrednosti: te klobasarije ne bom več bral
SSKJ
kozlaríja -e ž (ȋ) slabš. neumno dejanje ali ravnanje: ne delaj kozlarij
// literarno delo, sestavek, film brez vrednosti: take kozlarije že dolgo ni bral, gledal
SSKJ
kratkočásen -sna -o prid., kratkočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja kratkočasje: kratkočasen film, sestavek; večer je bil zelo kratkočasen / kratkočasen človek
    kratkočásno prisl.: živahno in kratkočasno govoriti
SSKJ
pisaríja -e ž (ȋ) ekspr. pisanje, sestavljanje besedila: tokrat mu pisarija ne gre, knjige ne more dokončati; preživlja se s pisarijo / vso pisarijo mu opravi tajnica / moral je odložiti svoje pisarije
// sestavek, besedilo: napisal je dolgo pisarijo; navedba v zgornjem odstavku te pisarije ni resnična
SSKJ
prôšnja -e ž (ó) želja, izražena komu, da kaj da, naredi: izpolniti prošnjo; ne odreci mi te prošnje; ustregel je ženini prošnji; prišla je k nam z nenavadno prošnjo / urad mu je prošnjo odklonil, zavrnil, ekspr. odbil; pozitivno, ugodno rešiti prošnjo; upokojili so ga na njegovo prošnjo / kot vljudnostna fraza: imam majhno prošnjo, upam, da jo boste izpolnili; obračam se na vas s prošnjo, da mi pomagate / ekspr. neme prošnje njenih oči / z vztrajnimi prošnjami je dosegel, kar je hotel
// sestavek, namenjen uradnemu organu, da komu kaj da, naredi: kolkovati prošnjo; napisati, odposlati prošnjo; prošnja za kredit, pomilostitev / raztrgati prošnjo / kot vljudnostna fraza v zvezi z vašo prošnjo vam sporočamo
● ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali
♦ adm. vložiti prošnjo
Število zadetkov: 54