Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
čeden -dna -o pridevnik
1. ki ima v moralnem, značajskem pogledu pozitivne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: kreposten
1.1 ki ravna v skladu z družbenimi pravili; SODOBNA USTREZNICA: vljuden
2. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čeden
FREKVENCA: 11 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo Frazemi
délež Frazemi s sestavino délež:
lêvji délež
Terminološka
Déležnik
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je  déležnik  razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Urbanizem
délež odpŕtih biválnih površín -a -- -- -- m
Urbanizem
délež prevóznih načínov -a -- -- m
Urbanizem
délež zelênih površín -a -- -- m
Celotno geslo Etimološki
dẹ̑lnica -e ž
Davki
délniški kapitál -ega -a m
Vorenc
dober prid., F142, approbus, cilú dober; beneficium, dobru djanîe; bono animo eſse, biti dobre vole; bonus, dober, brumen; euge serve bone, ai ti dober hlapez; fortunate, ſrèzhnu, k'dobri uri ali zhaſſu; indole bona praeditus, ene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; ingeniosus, -a, -um, pameten dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; jam dudum, ṡdavnai, vṡhè pred enim dobrim zhaſſom, vṡhè ṡdavnai; mentis compos, dobri per umi, ali pameti; multù, vezh, en dober deil; optabilis, -le, kar je dobru inu vrédnu ṡheléti; perquam bonus, ṡalu dober, cilú dober, ſylnu dober; praedicatum, ṡhtimanîe, dobar glas od eniga; probus, -a, -um, brumin, dober; salubris, -re, dober, ṡdrav; sua spontè, od ſam ſebe, s'dobro volo, rad, dobrovolnu; subjectum bonum, en dober, inu raṡumen zhlovik; ventus secundus, en dober véter; vocalis, -le, glaſſán, dobriga glaſſú; prim. boljši 
Celotno geslo eSSKJ16
duša -e samostalnik ženskega spola
1. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
2. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
2.1 s predlogom, ekspresivno izraža visoko stopnjo čustvene prizadetosti
3. stanje živega bitja; SODOBNA USTREZNICA: življenje
4. navadno s prilastkom, ekspresivno človek ne glede na spol; SODOBNA USTREZNICA: duša
FREKVENCA: približno 2200 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga, duša se loči/vunkaje gre, goridati svojo dušo, pojemati/puščati dušo , polagati dušo koga v roko koga, postaviti dušo za koga, tjapodati/tjakajvreči svojo dušo
Vorenc
jezen (jezan) prid., F6, biliosus, s'ſtrupovito ṡholzhjó, jeṡne inu ſerdite ṡhare; cholericus, jeẛen; comitialis homo, hudú jeṡni, ardriaſti zhovik[!]; furibundus, polhen ſerda, ſerdit, jeṡan; mecum indignabar, jeſt ſim bil ſam na ſe jeṡen; rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu ſerdit, inu jeṡin
Davki
lastníški délež -ega -a m
Vorenc
nagnjenje s, F12, clinamen, -nis, nagnenîe; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; inclinatio, nagnenîe, naklonanîe; indole bona praeditus, ene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; inflexio, nagnenîe, perpognenîe; momentum staterae, jeṡizhik per vagi. Isa:40. ali narmanſhe vage nagnenîe; permotio, nagnenîe; proclivitas, nagnenîe, ſtermúſt k'naṡduli, na nagnenîe; pronitas in malum, nagnenîe k'hudimu; propensè, s'nagnenîem, s'nagnêno viṡho
Vorenc
pameten prid., F16, cautus, reṡmiſhlen, pametin, ẛavarovan, varin; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, pameten, kateri pametnu pregledava; compos rationis, per pameti, pametin; discretus, -a, -um, reṡlozhin, pametin; dispectus, -us, â dispicio, en pameten raṡgled; gravitas, teṡhava: pametnu ṡaderṡhanîe; ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; logicus, id est rationalis, pametin, kar pamet ima; moderatio, moderamen, pametnu pregledanîe, ṡaneſſenîe; peringeniosus, -a, -um, sylnu kunṡhtin, cilú dobru ṡaſtopin, inu pametin; persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti; providus, -a, -um, raṡumin, pametin, preṡkarbliu, inu fliſſig v'ſvoih rizhéh; rationalis, -le, pametin, tú kar pamet ima; sanus, -a, -um, ṡdrou, friſhin, pametin; sententia, -ae, modru rezhenîe, pametnu govorjenîe
Vorenc
sorta ž, F133, ascalonia, -ae, luk, ſléherna ſorta zhebula; clema, -tis, -dis, ẛeliṡzhe dvuje ſorte, ſlàk, inu ẛhyngerz; crinon, lilie ſléherne ſorte; donax, ena ſorta terſja ẛa ſtréle; genus, -ris, ſorta, pleme, viṡha, ṡhara, ṡhlahta, rúd ali ród, otroci; hirnea, -ae, ena ſorta poſſode; omnigenus, -a, -um, ſléherne ṡhare, vſake ſorte; phaecasius, -sÿ, ena ſorta zhrévleu; species, -ei, ṡhtált, ſorta, podoba; trifariam, v'try viṡhe, ali ſorte
Vorenc
šara ž, F12, biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup-ẛholzou; diversi homines, mnogitere ṡhare zhlovéki; genus, -ris, ſorta, pleme, viṡha, ṡhara, ṡhlahta, rúd, ali ród, otroci; halicutica, -orum, buque v'katerih je ṡapiſſana ta ṡhara teh rib; indole bona praeditus, ene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; moratus, -a, -um, â mos, moris, dobre, ali hude ṡhare; mulierosus, -a, -um, ṡhenṡke ṡhare, vus ṡhenṡki; multigenus, -a, -um, mnogitere ṡhare, rodovitin: ena reizh na veliku, ali doſti viṡh; omnigenus, -a, -um, ſléherne ṡhare, vſake ſorte; omnis generis, vse shlaht, vſakerſhnu, vsake share
Vorenc
uk m, F17, dogma, enu ſpoṡnanîe, vúk, ẛapuvid, navuk, odlozhenîe; grammaticus, -ci, kateri letá vuk dobru ṡná, ali vuzhy; ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡáſtopa, dobre glave k'vuku; peritia, -ae, vuk, iṡkuſhnoſt; praeceptio, en vúk, ṡavkaṡnoſt, ali ṡapuvid; profeſsio, tá ozhitni vúk inu branîe; rudimentum, -ti, tá pervi ṡazhetik tega vuka
Vorenc
umetalen prid., F7, artifex, en kunſtin moiſter, antverhar, ṡaſtopin, vmétalin; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, pameten; diligens, fliſſik, vmétaln, perverṡhen, ṡkerbán; idoneus, -a, -um, vmétaln, prou, vréden, perpravlen, pridin; indole bona praeditus, ene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; industrius, -a, -um, fliſſik, vmétaln, déloven; peridoneus, -a, -um, cilú dobru vrédin inu vmétalin
  1. umetalnejši , idoneor, vmétalniſhi
Vorenc
vsakršen zaim., omnis generis, vse shlaht, vſakerſnu[!], vsake share
Vorenc
zastop m, F3, ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; intellectus, -us, intelligentia, ṡaſtop, ṡaſtopnoſt; perspicatia, -ae, perspicacitas, -tis, biſtru premiſhlenîe, ali reṡgledanîe, oſtri ṡaſtop
Število zadetkov: 24