Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
cel -a -o (cel, cejl) pridevnik
1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen
2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten
2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa
2.2 ki zajema vse člane kake skupine
3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves
4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel
FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih
TERMINOLOGIJA: cel/celi odpustek, cel/celi zakrament / cela Kristusova večerja, celi ofer
Celotno geslo eSSKJ16
čeber -bra (čebar, čaber, čeber) samostalnik moškega spola
1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma; SODOBNA USTREZNICA: škaf, čeber
1.1 količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi
2. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti; SODOBNA USTREZNICA: prestol
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čist -a -o pridevnik
1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dobrovoljen -ljna -o (dobrovolen*, dobrovoljan, dobrovoln) pridevnik
1. ki temelji na svobodni volji, odločitvi; SODOBNA USTREZNICA: prostovoljen
2. navadno v povedkovni rabi ki ima voljo, pripravljenost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: volján
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo eSSKJ16
doprinesen -a -o (dopernesen) deležnik
1. ki je narejen, izveden do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončan
1.1 ki je uspešno končan; SODOBNA USTREZNICA: opravljen
2. ki je dan k čemu, kjer je manjkal; SODOBNA USTREZNICA: dopolnjen
3. izraža, da je uresničeno dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: storjen
4. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
5. ki je zamišljen, želen in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: udejanjen
6. navadno v zvezi z leto ki je prenehal trajati; SODOBNA USTREZNICA: minuli
6.1 ki je živet na način, kot je določen v sobesedilu; SODOBNA USTREZNICA: preživet
7. ki je razvil dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolnjen
8. na koga izraža, da je komu pripisano, da je storil kaj nedopustnega, kaznivega
FREKVENCA: 97 pojavitev v 22 delih
TERMINOLOGIJA: doprineseni greh
Svetokriški
moliti -im nedov. moliti: pohleunu imaio klezhati, andohtlivu zhaſtiti, hualiti, inu moliti nedol. Tu S. Rus. T. ǀ yh vuzhijo molit nedol. teh deſset sapuvidi Boshyh ǀ Maſhnek ſazhne mollit nedol. ǀ bolezhine, inu reve nuzh, inu dan mene taraio de nemorem molet nedol., inu Svete Mashe shlishat ǀ S. Jerni je bil Syn eniga krajla, kateri je bil is Jutrave deshele prishal JEſuſa molit namen. v' Behetlemsko ſtalizo ǀ molim 1. ed. en dell Svetiga Roshenkranza ǀ Letu vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh inu mene molish 2. ed. ǀ nej sadosti de ti druge Boguve nemolish +2. ed. ǀ Bogu ta shgani offer offra, ga moli 3. ed., zhasti, inu sahuali ǀ nihdar nemoli +3. ed., v'Tempel malukejdaj grè ǀ mi tudi Boga sa njega duſho molimo 1. mn. ǀ tu ſe dobru vej de nemolimo +1. mn. S: Roshenkranz ǀ Kadar molite 2. mn., rezite Ozha nash, kir ſi v' Nebeſſih ǀ prèd vezherio dolgu molio 3. mn. ǀ Drugi malio 3. mn. sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè, inu nemolio +3. mn. ǀ Vmerl je, Pokleknimo inu molimo vel. 1. mn. ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim Iogrom, inu ijm je djal: zhujte, inu molite vel. 2. mn. ǀ Iosve je molil del. ed. m v'dolini ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu del. ed. m ǀ Susanna je molila del. ed. ž v'rokah teh ſauroshnikou ǀ my tudi ſmò molili del. mn. m, ſmò ſe poſtili ǀ je hotel de bi njega sa Boga molilij del. mn. m ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili, inu nemolili +del. mn. m ǀ Ti Sakonski pak sò moliliboga del. mn. m+ Hymenea
Svetokriški
ofer -fra m 1. daritev: njegou offer im. ed. je G. Bogu dopadeozh ǀ pres offra rod. ed. obedn bi ſe nepostopel prèd niega s. oblizhe priti ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra rod. ed. doteknilu, bò posvezhenu ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru daj. ed. ſo bile iskasale ǀ V' Starem Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom, de imaio sa grehe tiga folka offrat ta shgani offer tož. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij nemaraio sa offer tož. ed., aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna Abel v' offru mest. ed. tiga Jagenzha ǀ je vidil … Abraham v'offri mest. ed. ǀ ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram or. ed., inu s' shenkingo do vekoma ǀ offri im. mn. veliko skriunost v' ſebi sapopadeio ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh offru rod. mn. imeti, temuzh shive, inu frishne ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih offrou rod. mn. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre tož. mn. jem offruvati ǀ v' taiſtih offrah mest. mn. ſe je ſpozhitala martra ǀ Bug na temij offrij or. mn. nijmà obeniga dopadeina 2. darovanje: Pojte tedaj Nem. Nem. k' offru daj. ed., inu derovajte tiga Mashnika ← srvnem. opfer ‛daritev, žrtvovanje’; → ofrati
Svetokriški
snesti snem dov. snesti, pojesti: jutre pak hozheva mojga ſijnu snejsti nedol. ǀ shlahta druſiga njemu nepomaga, ampak njegovu blagu snejſti nedol. ǀ imaio sa grehe tiga folka offrat ta shgani offer, inu de taiſti imaio ſnejſti nedol. na tem ſvetem mejſti ǀ Kaj s'ena rejzh more ble ſuper biti enimu levu, kokar eniga zhloveka vmorit, inu vender taiſtiga neſnejſsti +nedol., temuzh tu mertvu truplu varvat ǀ satiga volo shiher yh ſneim 1. ed. ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva 1. dv. ǀ osla na gmaino poshene, de orly ga ſnedo 3. mn. ǀ de ſi lih veliku ſnèdò 3. mn. ǀ od lokoti ſvoje zheule je bil ſnedil del. ed. m ǀ per koſſili je bil ſnejdil del. ed. m 40 liberz meſſa ǀ perporozhi mosu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil +del. ed. m ǀ Ceſſariza je tajla, de obnimu ga nej dalla, temuzh ſama ſnedla del. ed. ž ǀ Moje Dete Kaj posh sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh snedilu del. ed. s ǀ Noeſtoriusa zhervi shiviga ſó bili ſnedli del. mn. m ǀ zhervje ſo tebe ſnedili del. mn. m ǀ shiviga zhervi ſo bilij ſnejdli del. mn. m ǀ ſeknu, kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili del. mn. m ǀ she taiſtu bodo zhervje snedli del. mn. m ǀ meſſu ſo bily ſneili del. mn. m, koſty pak ſo bily pvſtili ǀ s' trave kobilize rataio, katere ſo bile ſnedile del. mn. ž vſe kar je seleniga bilu ǀ Herodesha vshy shiviga ſo bile ſnedle del. mn. ž ǀ Nu ſmo mojga ſijnu skuhale, inu snejdle del. mn./dv. ž
Vorenc
zmiren prid., F2, holocaustum, et holocaustomata, ṡmyrni ṡhgani offer, po polim offri; pacificus, -a, -um, ẛmyrni, tyh, myrán, gnadliu, miloſtiu
Vorenc
žgan del., F4, aquae destillatae, ṡhgane vode; excipulum, -li, tudi tá poſſoda, v'katero ſe ṡhgana voda prejemle; holocaustum, et holocaustomata, ṡmyrni ṡhgani offer, po polim offri; vinum adustum, vel crematum, ṡhganu vinu
Svetokriški
žgan -a prid. žgan: gorezhe vogle, na katerih je bil sgan im. ed. m, inu pezhen S. Lorenz ǀ Noe kakor je bil k'snaminu te hualeshnosti ta shgani tož. ed. m dol. offer G: Bogu offral ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih rod. mn. offrou ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane tož. mn. m offre jem offruvati
Število zadetkov: 11