Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
sicer1 vez. sicer: variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali, ſizer bote vkupaj pokopani ǀ hitru pomagaimi vun ſizer vtonem ǀ nej rejſs de bi G. Bug bil na vaſs poſsabil, sizer S. Peter bi ne bil ſe podstopil rezhi ǀ po vſi ſili hozhe de ijm ima eniga Malika ſturiti, sicer de nezh dobriga ſe nebode sgudilu ǀ ſo dolshni dobra della dopernashat, ſicer bodo poſekani
Svetokriški
sicer2 člen. sicer: ſonze nikatere ure je dalej ſvetilu, kakor ſizer je njegova navada ǀ ſama milost Boshja je urshoh, de my sdaj v'paklenskim ognju negorimo, kakor ſizer ſmò ſi sashlushili ǀ ſvoje svejte roke s'krisha doli ſname, inu ſuoje sizer Vſmilene uſheſsa satisne ǀ kateri ſicer od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna
Svetokriški
mehak -hka prid. 1. mehak: v'Ieſenu, kadar ta grosd je mehak im. ed. m, inu ſladak ǀ mehka im. ed. ž postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela ǀ ieſik nej obedn mezh, ampak ena mehka im. ed. ž slaba reizh ǀ vaſhe ſerze ie mehku im. ed. s kakor vuſik ǀ is ſvoje mehke rod. ed. ž poſtele ǀ Shene pak, de ſi lih ſe skregaio, vener dokler ſo mehkiga rod. ed. s ſerza hitru poſabio, inu odpu ſtè ǀ ſonze oterdj to gillu, inu mehak tož. ed. m ſturj ta vſik ǀ kakor de bi bily na eno mehko tož. ed. ž blaſino perleteli ǀ nasha natura je taku Slaba, de li po mehkim mest. ed. m poti hozhe hodit ǀ kakor de bi na eni mehki mest. ed. ž blasini leshal ǀ Mehkam daj. mn. poſtelam ſo odpovedali, ter na goli semli, s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ ſim ſe valal po mehkih mest. mn. poſtelah 2. netrden, krhek: vener mu oſtane ſlabust te k'hudimu nagnene nature, katera je kakor glash mehka im. ed. ž, sakaj kakor edn tega drokne prezei ſe resbie primer.> O velika muzh gnade S. Duha! katera naſs sicer ſlabe inu mehkejshi tož. mn. m kahor glash, ſturi mozhne inu ſtonovitne kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa
Svetokriški
stanoviten -tna prid. 1. trden: ſtonoviten im. ed. m oſtane v'ſvoj hudobnoſti ǀ per meni ſtanoviten im. ed. m do ſmerti oſtani ǀ je bila taku ſtonovitna im. ed. ž v'Boshy veri ǀ S. Agatha je taku ſtanovitna im. ed. ž ǀ enu ſtonovitnu im. ed. s naprejvſetie, de n'hozhesh nihdar vezh G. Boga reshalit ǀ vaſhe naprej vſetje, inu vppajne nebò ſtanoſtitnu im. ed. s ǀ savolo njegove velike pokorshine, inu ſtonovitne rod. ed. ž vere ǀ terbej ſe super skushnave hudizhave perpravit, s'kusi stonovitno tož. ed. ž vero, s'kusi pohleunu vupajne ǀ my imamo ſtanovitnu tož. ed. s vupajne imeti ǀ karpak je Gallus puſtil ſydat je vſe ſrezhnu od rauk shlu, inu ſtonovitnu tož. ed. s oſtalu ǀ s' pravo grevingo, s' ſtonovitnam or. ed. s napreivſetiem ǀ de bi my skuſi pravo grevingo, inu ſtonovitnem or. ed. s vpajnam pruti miloſti Boshj uredni bili shlishat is vſt Nebeskiga Rihteria ǀ ſame shene ſo bile ſtonovitne im. mn. ž per Chriſtuſu oſtale ǀ zhe n'hozhemo lon, inu krono tem ſtonovitnem daj. mn. perprauleno ſgubiti ǀ naſs sicer ſlabe inu mehkejshi kahor glash, ſturi mozhne inu ſtonovitne tož. mn. m kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa ǀ s'slabeh v'shlushbi Boshy, mozhne, inu stonovitne tož. mn. m ſtury 2. trajen, stalen: njegou ſpomin bo na semli ſtanovitin im. ed. m do konz tiga ſveità oſtal ǀ On je bil en kmet, kateri nej imel ſtonovitniga rod. ed. s brebivalſha primer.> vij ſte ſtonovitnishi im. mn. m, kakor ſo bilij ſvetniki Zapisi s korenskim o kažejo na vokalno harmonijo.
Svetokriški
Biturika ž zemljepisno lastno ime Biturika: v' tej desheli Biturica: im. ed. Je ena Lutersh Mati dojla (III, 89) Bitúrika je sicer antično ime pokrajine okrog Bordeauxa, vendar stvarno bolj ustreza osrednjefrancosko mesto Bourges, ki je v lat. zapisano kot civitas Biturigum, Biturigae, Biturix in Biturigas.
Svetokriški
Cibeles ž osebno lastno ime Kibela: Cibeles im. ed. Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou (IV, 194) Kibéla, gr. Κυβέλη, je sicer gr., po izvoru frigijska boginja Velika mati.
Svetokriški
Gongo zemljepisno lastno ime Kongo (?): Sprizhaj nam Lisbona, kir je bil S. Anton rojen. Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku, Polsku, Nemshka, inu lashka deshela inu celli ſvejt tudi ta novi v' Indiah, Gongo im. ed., Songo, Zingo (III, 306 s.) Verjetno je mišljeno kraljestvo Kóngo v ekvatorialni Afriki, kamor so po 1490 množično prihajali portugalski misijonarji. Janez Svetokriški je, sicer že po izidu svojih knjig, opravil cenzorski pregled znamenite knjige Potopis po Kongu misijonarja polj. Antona Zucchellija iz Gradišča (podatek o cenzorskem pregledu navajata Kožuh in Kralj 2000: 158).
Svetokriški
Kanaan m zemljepisno lastno ime Kanaan: Agar pak she li v' tej desheli Canaan im. ed. je bila Iſmaila porodila ǀ pogledai vſo leto deshelo Canaan im. ed. ǀ lakot je bila v'tej desheli Kanaan im. ed. Kánaan, lat. V Chanaan, gr. Χαναάν, v SP ‛obljubljena dežela’, sicer ‛Fenicija’
Svetokriški
kimovec m avgust: obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik; ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez im. ed., ſta bila taku urozha (III, 478) Beseda pri sočasnih in kasnejših piscih označuje sicer ‛september’. Pomen ‛avgust’ je tu nedvomen zato, ker kimovcu sledi → jesenik, ki tako pri Janezu Svetokriškem kot tudi pri drugih sočasnih in kasnejših piscih vedno pomeni ‛september’.
Svetokriški
letina -e ž letina: Kaj bomo sazheli lejtena im. ed. ſo huda, nadauKi ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ malu ſe perdella, letina im. ed. je huda, doſti nam gori grè (V, 416 s.) ǀ je bil en bogat Mosh, kateri je imel eno taku dobro lejtino tož. ed., de nej vejdil kam blagu spravit (I/1, 170) Za prvi zgled bi bilo sicer mogoče nastaviti letino s in zapis pojmovati kot im. mn., vendar se zdi verjetneje, da se vezljivost z množinskima oblikama tu izkazuje pomotoma, saj take tvorbe v sloven. sicer ni zaslediti, pa tudi iz etimološkega vidika ne bi bila upravičena.
Svetokriški
Mavrus m osebno lastno ime Maver: Samerkajte kaj pravi Maurus im. ed. Rabbanus (II, 314) ǀ fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jatnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus im. ed. 1. Bl. Máver Magnéncij Rabán, srlat. Maurus Magnentius Rabanus (776/784–856), opat v Fuldi 2. Ni jasno, kateri kralj je mišljen. Ime Maurus sicer nosi neki kralj Britanije ali Bretanija (6. stol.).
Svetokriški
Mazovija -e ž zemljepisno lastno ime Mazovija (?): Poshle grille zhes Masovio tož. ed., ter cello taisto deſhelo ſo bile konzhale (I/1, 5) Mazôvija je sicer polj. pokrajina, vendar se ime omenja v sobesedilu, kjer sta omenjeni tudi → Tracija in → Midija.
Svetokriški
posekan -a prid. posekan: bò poſekan im. ed. m kakor en nerodoviten tern ǀ vſakateru drivu, kateru dobriga ſadu neperneſe bo poſekanu im. ed. s, inu v' ogin vershenu ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe, tu bo poſſekanu im. ed. s, inu v' ogyn vershenu ǀ vſi karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat, ſicer bodo poſekani im. mn. m
Svetokriški
Saba1 -a in nepreg. m osebno lastno ime Sava: kadar S: Saba im. ed. je vidil to hualeshnost, ſe sazhudi ǀ ta S: Mosh Saba im. ed. prezei sapovei de ym imaio dati, tu kar ſo premogli ǀ Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba rod. ed. (I/1, 182) Verjetno je mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (439–532), opat in voditelj palestinskega meništva. Ker se citati iz Surija sicer nanašajo le na starejše svetnike, je manj verjetno mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (pribl. 1173–pribl. 1236), rojen kot Rastko v Raški, sin Štefana Nemanje in prvi srbski nadškof.
Svetokriški
škala -e ž vrba (?): ſo zitre, inu gosli na shkale tož. mn. obeiſili, ter milu ſe ſò jokali (V, 620) Zapis povzema verz iz SP Ps 137,2, v katerem je v vseh prevodih uporabljena beseda ‛vrba’, lat. V (po citatu iz Janeza Svetokriškega): in ſalicibus in medio ejus ſuſpendimus organa noſtra, Luter: Unsere Harfen hingen wir an die Weiden, die drinnen sind, sloven. standardni prevod: Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre. Beseda ‛skala’ se pri Janezu Svetokriškem za razliko od sodobnikov nikdar ne piše z vzglasnim sh-, zato bi bila taka pomenska določitev dvomljiva. Razlogov, da bi v zapisu prepoznali izposojenko iz it. scala ‛stopnice, lestev’, ni videti. Beseda škala v pomenu ‛vrba’ sicer v slovenski literaturi kakor tudi v narečjih ni potrjena.
Svetokriški
vreden -dna prid. vreden, tj. 1. cenjen: Zhe perlin nej sfetal taku nej nezh ureden im. ed. m ǀ od katere ſe je utargal taiſti veliku uredni im. ed. m dol. grosdik ǀ ena dusha je vezh uredna im. ed. ž, kakor en ardezh slati ǀ odvſame dobru imè, kateru je vezh urednu im. ed. s kakor slatu, inu ſrebru ǀ Kai hozhemo mij vredniga rod. ed. s najti na semli, de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ Oh kai s' en velik shaz ima v' ſvoi dushi veliku vezh vredn tož. ed. m kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa ǀ poshle shenkat en shlahtni, inu veliku vredni tož. ed. m dol. dar ǀ taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno tož. ed. ž Ketno ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna im. dv. m, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ ſò shtimani, inu vredni im. mn. m kakor perlni ǀ vſy shazi semelski perglihani nej ſo en viner vredni im. mn. m ǀ veliku uredne tož. mn. ž shenkinge ijm je bil dal 2. zaslužen, dostojen: EN resnizhen, inu huale vureden im. ed. m priguvor je taisti ǀ Pſalmiſt mu je djal … Velik Goſpud vſe zhaſti vredn im. ed. m ǀ IEst bi hotel rad vejdit, Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin im. ed. m ǀ ſam vſe zhasti, inu lubesni je vreden im. ed. m ǀ de bo urenden im. ed. m te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ ti ſi uredna im. ed. ž ratala ſijnu Boshjga snoſiti ǀ O panena roka! uredna im. ed. ž de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ terplejne je vezhniga lona urednu im. ed. s ǀ dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla urednu im. ed. s ǀ de bi vrednu im. ed. s prebivalishie S. Duha ratalu ǀ kar ie nad taiſtimi huale urednu im. ed. s, letu samauzhyo ǀ velike zhastij, inu huale je vurednu im. ed. s tu govorjenie ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga rod. ed. s vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu, inu viſſoku zhaſti urednimu daj. ed. m Gospudu Appatu ǀ en lep brumen, inu huale uredn tož. ed. m leben je pelala ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno tož. ed. ž dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam Marie Divize dokler ſo vidil nijh Krajlizo vuredno tož. ed. ž S. Mater Krajla Nebeshkiga ǀ urednu tož. ed. s prebivalzhe njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu tož. ed. s ſe lubi, inushtima ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni im. mn. m Gospudie, vy nepoterbujete moje molitvize ǀ bomo uredni im. mn. m ratali ta nebeski lon doſezhi ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne im. mn. ž ǀ vidio per eni perſoni veliku rezhy huale urednih rod. mn. ǀ Sahvalite Boga Ozheta, kir nas je vrejdne tož. mn. m ſturil, de ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine primer.> de bi enimu drugimu urednishimu daj. ed. m to shlushbo naloshil vreden biti nedov. zaslužiti si: nej ſim uredn im. ed. m tvoj syn imenovan biti ǀ on je bil uredn im. ed. m pakla ǀ on je uredn im. ed. m de bi na gaugah viſſil ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden im. ed. m leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ nej ſi ureden im. ed. m tiga obſſolutiona ǀ ona pak nej uredna im. ed. ž de je shiua ǀ kakor de bi semla nebila vredna im. ed. ž takushniga ſuètiga Mosha imeti ǀ v'njemu, inu per njemu vſe kar je vrednu im. ed. s lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni im. mn. m ǀ de bi bily vuredni im. mn. m v'Nebù pred oblizhe Boshje priti ǀ nej ſo bily vuredni im. mn. m zhloveſkiga imèna ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni im. mn. m ǀ satorai nej ſte mene vredni im. mn. m gledat ǀ ſicer nej ſmo vredni im. mn. m Iogri Christuſhavi imenvani biti ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi, kadar ſmò uredni im. mn. m ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni im. mn. m otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ vſe ſo uredne im. mn. ž povishane biti, vſe ſo uredne im. mn. ž Apptishize biti vredno je izplača se: ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti Tvorjeno iz vred ‛vrednost’ ← stvnem. wërd ‛cena, vrednost’; → malovreden.
Svetokriški
abas m opat: kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.
Svetokriški
Amat(us) -ta m osebno lastno ime Amat: kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga, od S. Amata rod. ed. Senonenskiga S. Thomasha Cantuarienskiga, letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant (IV, 315) Dostopna literatura navaja dva svetnika s tem imenom: sv. Amáta iz Remiremonta (565–625), → Amasus, in sv. Amáta iz Sittna (umrl pribl. 690). Srlat. Senonensis je sicer pridevnik iz frc. krajevnega imena Sens.
Svetokriški
andverhar -ja m rokodelec: terbej de dellauz, inu andverhar im. ed. je pravizhen ǀ ti Goſpud, ti Andeverhar im. ed., ti Dohtar ǀ Leta andtverhar im. ed. je imel ſliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem … Andverharju daj. ed. ǀ So tekli Anduerhary im. mn. ǀ v' shtazunah teh andverhariou rod. mn. ǀ delauzam, anduerhariam daj. mn. lona n' hozheo plazhat ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej andverharij or. mn. Crispinus Beseda se z izjemo enega zapisa v I/2, 202 pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se sicer uporablja različica → antverhar.
Svetokriški
čajt -a m čas: bo skorej zhait im. ed. sheti ǀ sdaj je zhait im. ed. ſe opyanit pri čajti pravočasno: S. Duh per zhaitu bò reſvetil to Gospodizhno Claro ǀ sa tiga volo per zhajti mu leben okrati V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih primerih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Naključna napaka, zapis zh namesto z, je sicer precej redka, prim. vſe zheiſte ſo odperte (IV, 205); → čajtinge, → cas.
Število zadetkov: 32