Zadetki iskanja
Pleteršnik
zavzę́tən, -tna, adj. 1) erstaunlich, wunderlich, C.; auffallend, Cig.; sicer zavzetna, pa vendar sveta reč, Škrb.; — 2) kdor se trdno zavzame za kaj, fest im Vorsatz, Svet. (Rok.).
Terminološka
Zbiranje, zadrževanje
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Terminološka
Zbiranje energije, zbiralnik energije
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin energy harvesting , ki v dobesednem prevodu pomeni 'žetje energije', kot termin pa označuje pridobivanje električne energije tako, da posebna naprava zbira energijo iz okolja (termalno energijo, mehansko energijo, elektromagnetno energijo itd.) in jo nato pretvori v električno energijo, ki se lahko uporabi za napajanje manjših naprav, npr. mobilnih telefonov. Zasledil sem že slovenske termine zbiranje energije , pridobivanje energije . Ali bi bil termin energijsko žetje ustrezen? Ali bi bilo poimenovanje energijski žetnik (ang. energy harvesting device ) ustrezen izraz za napravo, ki na tak način pridobiva električno energijo?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin energy harvesting , ki v dobesednem prevodu pomeni 'žetje energije', kot termin pa označuje pridobivanje električne energije tako, da posebna naprava zbira energijo iz okolja (termalno energijo, mehansko energijo, elektromagnetno energijo itd.) in jo nato pretvori v električno energijo, ki se lahko uporabi za napajanje manjših naprav, npr. mobilnih telefonov. Zasledil sem že slovenske termine zbiranje energije , pridobivanje energije . Ali bi bil termin energijsko žetje ustrezen? Ali bi bilo poimenovanje energijski žetnik (ang. energy harvesting device ) ustrezen izraz za napravo, ki na tak način pridobiva električno energijo?
SSKJ²
zblúziti -im dov. (ȗ) pog.
1. spraviti se iz neprijetnega, zapletenega položaja s hitro, zasilno rešitvijo: Na izpitu sicer lahko zbluziš, ampak ti dve knjigi je po moje nujno prebrati
2. odtavati: Nekam je zbluzil, da ga nihče več ne zna najti
1. spraviti se iz neprijetnega, zapletenega položaja s hitro, zasilno rešitvijo: Na izpitu sicer lahko zbluziš, ampak ti dve knjigi je po moje nujno prebrati
2. odtavati: Nekam je zbluzil, da ga nihče več ne zna najti
SSKJ²
zbógom medm. (ọ̑)
izraža pozdrav pri slovesu: no, pa zbogom; zbogom, kmalu se vrni
● ekspr. ko gre zares, tedaj zbogom pogum je konec poguma; ekspr. reči zbogom svojim načrtom nehati misliti na njihovo uresničitev; ekspr. najbolje je, da si voščimo zbogom, sicer se bomo še sprli da se poslovimo, razidemo; ekspr. plačaj, kar si dolžan, in zbogom in pojdi; sam.: še vedno sliši njen zadnji zbogom
izraža pozdrav pri slovesu: no, pa zbogom; zbogom, kmalu se vrni
● ekspr. ko gre zares, tedaj zbogom pogum je konec poguma; ekspr. reči zbogom svojim načrtom nehati misliti na njihovo uresničitev; ekspr. najbolje je, da si voščimo zbogom, sicer se bomo še sprli da se poslovimo, razidemo; ekspr. plačaj, kar si dolžan, in zbogom in pojdi; sam.: še vedno sliši njen zadnji zbogom
Terminološka
Zdravje in dobrobit človeka
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin human health and well-being , ki na področju zdravstvenega varstva označuje stanje človekovega telesa in duha, ki ga posameznik lahko krepi med drugim tudi z gibanjem v naravi. Pri ustreznikih zdravje in blaginja ter zdravje in blagostanje me moti predvsem to, da blaginja in blagostanje asociirata preveč na materialno stanje oz. ekonomijo. Ali je kakšna razlika med blaginjo in blagostanjem ? Tretja možnost je ustreznik zdravje in dobro počutje , ki pa po mojem mnenju tudi ni povsem ustrezen, ker gre pri obravnavanem pojmu za širše pozitivne učinke in ne zgolj za dobro počutje. Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin human health and well-being , ki na področju zdravstvenega varstva označuje stanje človekovega telesa in duha, ki ga posameznik lahko krepi med drugim tudi z gibanjem v naravi. Pri ustreznikih zdravje in blaginja ter zdravje in blagostanje me moti predvsem to, da blaginja in blagostanje asociirata preveč na materialno stanje oz. ekonomijo. Ali je kakšna razlika med blaginjo in blagostanjem ? Tretja možnost je ustreznik zdravje in dobro počutje , ki pa po mojem mnenju tudi ni povsem ustrezen, ker gre pri obravnavanem pojmu za širše pozitivne učinke in ne zgolj za dobro počutje. Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Zdravje za vse politike
Zanima me vaše stališče v zvezi s prevodom angleškega termina health for all policies . Gre za nov pristop v javnem zdravju, ki poudarja, kaj lahko zdravstvena politika naredi za druge politike, hkrati pa ima od tega tudi sama korist. Ker pripravljam strokovni članek, kjer opisujem ta pristop, me zanima, kakšen bi bil slovenski termin. Gre za nov pojem, zato ga v slovenskih besedilih še nisem zasledila. Pomislila sem na dve možnosti. Prva je zdravje za vse politike – v tem primeru bi to lahko pomenilo, da pristop zagotavlja zdravje za vse politične odločevalce, torej za politike (ljudi). Druga možnost je zdravje za dobrobit vseh politik – v tem primeru bi precej dodali k izvornemu angleškemu terminu.
Zanima me vaše stališče v zvezi s prevodom angleškega termina health for all policies . Gre za nov pristop v javnem zdravju, ki poudarja, kaj lahko zdravstvena politika naredi za druge politike, hkrati pa ima od tega tudi sama korist. Ker pripravljam strokovni članek, kjer opisujem ta pristop, me zanima, kakšen bi bil slovenski termin. Gre za nov pojem, zato ga v slovenskih besedilih še nisem zasledila. Pomislila sem na dve možnosti. Prva je zdravje za vse politike – v tem primeru bi to lahko pomenilo, da pristop zagotavlja zdravje za vse politične odločevalce, torej za politike (ljudi). Druga možnost je zdravje za dobrobit vseh politik – v tem primeru bi precej dodali k izvornemu angleškemu terminu.
Terminološka
Zdravljenje ran z negativnim tlakom
Zanima me slovenski ustreznik za angleški temin negative pressure wound therapy (NPWT), ki na področju medicine označuje metodo celjenja ran, pri kateri se na rano namesti polnilo, ki se neprodušno zapre in s cevko poveže z aparatom. Aparat nato vzpostavi podtlak po celotni površni rane, kar bistveno pospeši celjenje. V slovenski literaturi se pojavlja več različnih ustreznikov, npr. zdravljenje ran z negativnim tlakom , terapija s kontroliranim negativnim tlakom , terapija z negativnim tlakom itd. V najnovejših smernicah je uporabljen termin terapija z negativnim površinskim pritiskom . Kot sem zasledil, je termin tlak ustreznejši od termina pritisk , še zlasti v strokovni literaturi. Poleg tega menim, da je ustrezen prevod angleške besedne zveze negative pressure podtlak , saj se tudi na področju fizike uporablja ta ustreznik. Zato sam za angleški temin negative pressure wound therapy uporabljam ustreznik terapija s podtlakom . Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški temin negative pressure wound therapy (NPWT), ki na področju medicine označuje metodo celjenja ran, pri kateri se na rano namesti polnilo, ki se neprodušno zapre in s cevko poveže z aparatom. Aparat nato vzpostavi podtlak po celotni površni rane, kar bistveno pospeši celjenje. V slovenski literaturi se pojavlja več različnih ustreznikov, npr. zdravljenje ran z negativnim tlakom , terapija s kontroliranim negativnim tlakom , terapija z negativnim tlakom itd. V najnovejših smernicah je uporabljen termin terapija z negativnim površinskim pritiskom . Kot sem zasledil, je termin tlak ustreznejši od termina pritisk , še zlasti v strokovni literaturi. Poleg tega menim, da je ustrezen prevod angleške besedne zveze negative pressure podtlak , saj se tudi na področju fizike uporablja ta ustreznik. Zato sam za angleški temin negative pressure wound therapy uporabljam ustreznik terapija s podtlakom . Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Jezikovna
Združevanje samostojnih kratic: »Študentski svet Univerze v Ljubljani« in »študentski svet fakultete«
Študentski svet Fakultete za farmacijo želi ohranjati slovenski jezik na čim višji ravni, zato nas zanima sledeče.
Na naši članici (UL FFA) smo pri prebiranju različnih aktov, pravilnikov in poslovnikov ter zapisnikov naleteli na neskladje pri zapisu okrajšave za študentski svet. Pojavljata se dve enačici za Študentski svet Univerze v Ljubljani: ŠS UL in ŠSUL. Podobno velja tudi za študentske svete članic: ŠSFFA ali ŠS FFA, ŠS UL MF ali ŠSULMF, ŠSFKKT ali ŠS FKKT itd.
Tukaj se poleg omenjenega zapisa skupaj oz. narazen pojavi še kombinacija z okrajšavo UL oz. Univerza v Ljubljani.
Zanima nas torej dvoje: ali je pravilneje pisati ŠS UL ali ŠSUL; ali je pravilneje ŠSFFA, ŠS FFA, ŠS UL FFA ali kaj drugega.
Terminološka
Zeleni fluorescenčni protein
V celični in molekularni biologiji je pogosta uporaba reporterskih proteinov, med katerimi je najbolj znan tisti, ki fluorescira v zelenem delu spektra in ga označujemo s kratico GFP (ang. green fluorescent protein ). V slovenščini zanj najdemo več različnih poimenovanj, in sicer zeleni fluorescenčni protein , zeleno fluorescirajoči protein , zeleni fluorescentni protein , fluorescentni zeleni protein . Zanima me, katera oblika termina bi bila najustreznejša in katere termine naj uporabim za sorodne proteine, ki fluorescirajo v drugih delih spektra, npr. v rumenem ali modrem?
V celični in molekularni biologiji je pogosta uporaba reporterskih proteinov, med katerimi je najbolj znan tisti, ki fluorescira v zelenem delu spektra in ga označujemo s kratico GFP (ang. green fluorescent protein ). V slovenščini zanj najdemo več različnih poimenovanj, in sicer zeleni fluorescenčni protein , zeleno fluorescirajoči protein , zeleni fluorescentni protein , fluorescentni zeleni protein . Zanima me, katera oblika termina bi bila najustreznejša in katere termine naj uporabim za sorodne proteine, ki fluorescirajo v drugih delih spektra, npr. v rumenem ali modrem?
Celotno geslo
eSSKJ
zelenjádnica zelenjádnice samostalnik ženskega spola [zelenjádnica]
- 1. navadno v množini, iz agronomije kulturna rastlina, namenjena za prehrano, ki se goji na vrtu, polju
- 1.1. ta rastlina kot hrana, jed
Celotno geslo
Sprotni
zéljanica samostalnik ženskega spola
- na Balkanu, zlasti v Bosni burek z nadevom iz trpežne kislice
STALNE ZVEZE: pita zeljanica
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
zêmlja (Zêmlja) Frazemi s sestavino zêmlja (Zêmlja):
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje, izgíniti, kàkor [da] bi se v zêmljo udŕl, izgíniti, kot [da] bi se v zêmljo udŕl, nikógaršnja zêmlja, okrógel kot Zêmlja, ráj na zêmlji (Zêmlji), správiti kóga pod zêmljo, [srám je kóga, da] bi se [najráje] v zêmljo udŕl, stàr kot zêmlja (Zêmlja), udréti se v zêmljo, ustváriti ráj na zêmlji (Zêmlji), vdréti se v zêmljo, zravnáti kàj z zêmljo
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje, izgíniti, kàkor [da] bi se v zêmljo udŕl, izgíniti, kot [da] bi se v zêmljo udŕl, nikógaršnja zêmlja, okrógel kot Zêmlja, ráj na zêmlji (Zêmlji), správiti kóga pod zêmljo, [srám je kóga, da] bi se [najráje] v zêmljo udŕl, stàr kot zêmlja (Zêmlja), udréti se v zêmljo, ustváriti ráj na zêmlji (Zêmlji), vdréti se v zêmljo, zravnáti kàj z zêmljo
Jezikovna
Zemljepisna imena: »otoki« ali »otočje«?
Prosim za mnenje, kateri izraz je bolj pravilen oz. slovenski – otoki, npr. Falklandski otoki, Cookovi otoki, *Družbeni otoki... ALI – otočje, npr. Falklandsko otočje, Kanarsko otočje, Družbeno otočje ...
Naročam veliko karto sveta, opazila sem, da je na polovici karte izraz otoki, na drugi polovici pa otočje.
Jezikovna
Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«
Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.
Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.
Kakšno pa je vaše stališče?
Terminološka
Zemljina
Pred nekaj dnevi sem v članku o arheoloških izkopavanjih zasledila besedo zemljina . Avtor je pisal tudi o bloku zemljine , ki so ga odstranili. Med arheologi je beseda menda pogosta. V Slovenskem pravopisu 2001 sem zasledila oznako neobč. (knjižno neobčevalno). Ali to pomeni, da je beseda v knjižnem jeziku prepovedana oziroma se ne uporablja?
Pred nekaj dnevi sem v članku o arheoloških izkopavanjih zasledila besedo zemljina . Avtor je pisal tudi o bloku zemljine , ki so ga odstranili. Med arheologi je beseda menda pogosta. V Slovenskem pravopisu 2001 sem zasledila oznako neobč. (knjižno neobčevalno). Ali to pomeni, da je beseda v knjižnem jeziku prepovedana oziroma se ne uporablja?
Jezikovna
»Zero waste« ali »brez odpadkov«
Pozdravljeni! Ali je pravilneje uporabiti naziv: Prireditve na poti zero waste ali Prireditve na zero waste poti? Hvala.
SSKJ²
zgníti zgníjem dov. (í ī)
1. razkrojiti se, razpasti, navadno zaradi delovanja bakterij: krompir, zelje zgnije; deske so na vlagi, zaradi vlage zgnile; zgniti pri koreninah, v zemlji
2. ekspr. postati nedejaven, duševno otopel: moram delati, sicer bom zgnil; zgniti v ječi; v tej samoti bo še zgnil
1. razkrojiti se, razpasti, navadno zaradi delovanja bakterij: krompir, zelje zgnije; deske so na vlagi, zaradi vlage zgnile; zgniti pri koreninah, v zemlji
2. ekspr. postati nedejaven, duševno otopel: moram delati, sicer bom zgnil; zgniti v ječi; v tej samoti bo še zgnil
- zgnít -a -o:
zgnit les; zgnito sadje
Celotno geslo
Frazemi
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 143
- 144
- 145
- 146
- 147
- 148
- 149
- 150
- Naslednja »
Število zadetkov: 2992
Dostopnost