Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vorenc

Zadetki iskanja

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
sicer prisl., F12, alias, ſicer; aliòquin, aliòqui, ſicer, pres tega; caeterò, ſicer; caeteroquin, sive caeteroqui, pres tega, ſicer; hibiscus, -ci, vel hibiscum, ta veliki divji fliṡ, ſicer aibeṡh imenován; horologium, ſonzhna ura, ſicer ſléherna ura ſe imenuje horologium; natatoria syloë, en Ribnik, v'katerim ſo ſicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali; quidem, ſicer, reiṡ, ṡlaſti; rhagades, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od mraṡa; sanequidem, já, jeſt hozhem: prou ſicer; secius, drugazhi, ſicer; stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena ſtojezha voda
Vorenc
golčica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, primula gouzheze Scop. [293: Primula. Carniol. Goutshiza; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni. Pohlin si je ime Goutshiza napačno tolmačil. Ime ovčica za sicer splošno znano trobentico pozna Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, ſ, 30, 250; Ivan Tušek, Prirodopis rastlinstva s podobami, 1872, 73; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, 612; Janko Barle, Prinosi ..., Zagreb 1937, 97 itd. Dr. Fr. Dolšak, GMDS IV. –VI., 1925, 68, pa je menil, da je Goutschiza (golčica); njeno ime pozna Plet.I. 227 iz Erjavčevega rokopisa in Korytkove zbirke slovenskih narodnih pesmi.]
Vorenc
merkovca ž, F2, cercopithecus, morska mazhka, merkouza ẛvir; sicer tá maihina merkouza
Vorenc
ajbež m, hibiscus, -ci, vel hibiscum, tá veliki divji ſliṡ, ſicer aibeṡh imenován
Vorenc
drugači vez., F2, secius, drugazhi, ſicer; secus, drugazhi, polik, raven
Vorenc
imenovati se nedov., F24, glastum, -ti, enu ṡeliṡzhe takú plave farbe rata: ſe tudi imenuje obláſt; hippolapthum, tá velika kiſſiliza ... ſe jmenuje tudi paricella; horologium, ſonzhna ura, ſicer ſléherna ura ſe imenuje horologium; laser, -ris, laserpitia, ena ſorta ṡeliṡzha, ſe imenuje hudizhou drek; melamphilum, -li, ena ſorta ṡeliṡzha, medvédove taze, ſe imenuje; mustum lixivium, moṡht, kateri ſe ṡhupa imenuje; Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſy redili
Vorenc
ja prisl., F11, atque adeo, ja tudi; etiam, já tudi; ita, ja, takú; quin, ṡakai ne, tú nikar, já; quinetiam, já tudi, zhes tú; quinimo, já kakupak, já reiṡ; sanè, ſlabodnu, já, ṡagviſhnu; sane quidem, já, jeſt hozhem: prou ſicer; sic, ja, takú, takú je; utique, já, takú, kakupak, ṡagviſhnu
Vorenc
jezero s, F3, lacus, -ci, jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu; lacus faelicis, jeṡeru Gmundnerjeu v'Auſtriji; stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena ſtojezha voda; prim. izero 
Vorenc
mraz m, F19, â frigore se defendit, on ſe ẛupar mraẛa brani; algar, velik mras, ali ẛhaloſt; algeo, -ere, mras tarpéti, ali ẛhalovati, ẛmersovati; algus, mras, antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preṡhene, ali vrozhina mraṡ; dirigere, â dirigeo, ṡkrepeniti od mraṡa; durum frigus, hud, terd mraṡ; frigus, mraṡ, ṡima; frigutire, od mraṡa trepetati; gelu, lèd, mraṡ; iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla; obrigere, od mraṡa vterpniti; opacum frigus, mraṡ od ſénze; perfrigere, premarṡniti, vṡebſti, ſylnu mraṡ biti; pernio, -onis, en mihúr na nogah od mraṡa, ali en napok, napozhenîe, ali bolezhina na nogah, ali na petah od mraṡa, ali ṡime; rhagadez, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od mraṡa; rigescere, ṡmarṡniti, od mraṡa okrepeniti
Vorenc
razklanje s, F8, crena calami, tú reṡklanîe tega perja [str. 57a ]; crena calami, shpranîa, ali reṡklanîe tega perja [str. 57b ]; divisura, -ae, ena ſhprainîa, reſpokanîe, reṡklanîe, reṡdilenîe; fiſsilis, -le, lahku, ali dobru k'reṡklanîu; fiſsio, reṡklanîe; fiſsus, -us, ſhpelta, reṡklanîe; resectio, reṡhaganîe, obréṡanîe, ali reṡklanîe; rhagades, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od mraṡa
Vorenc
razpok m, F2, fiſsura, ſhpranîa, raſpok; rhagades, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od mraṡa
Vorenc
res prisl., F6, confutare, previṡhati, reṡvrézhi, previṡhati de nei reiṡ, reṡgovoriti; quidem, ſicer, reiṡ, ṡlaſti; quinimo, já kakupak, já reiṡ; redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti, ṡkaṡati de nei reiṡ, preprizhati; refellere, ṡviṡhati de eniga govorjenîe nei reiṡ; refutatio, ṡavershenîe govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reiṡ tega drugiga govorjenîe; prim. za res 
Vorenc
sliz m, F6, althea, -ae, tá beili ſliṡ; hibiscus, -ci, vel hibiscum, ta veliki divji ſliṡ, ſicer aibiṡh imenován; malache, -ches, ſliṡ ṡeliṡzhe, ta veliki ſliṡ, kateri ima okrogle jagode kakòr ſyrze; malva, -ae, ſliṡ; petasites, koynski ſliṡ
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: sliz m, althea, -ae, lozhne slis [Scopoli, 485: Althaea. Carniol. Schles; v seznamu Nom. Carn. Slis]
Vorenc
stoječ del., F15, aqua puteobis, stagnans, ſtojezha voda; firmus, -a, -um, ſtanovit, ſtojezh, nevkrètin, ſtanovitin; fixus, -a, -um, ſtojezh, perbyt, nepremaknên; imminens, naprei ſtojezhi; nomen substantivum, ſtojezhe imè; obfirmativus, -a, -um, ṡupar ſtojezhi, ṡuparni, truzaſt; obnixus, -a, -um, ṡupar ſtojezh; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; praecipitium, -ÿ, enu viſſoku ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti; praesens, vprizhni, letá vprizho, ſadanî, v'prizho ſtojezhi; prandium statarium, kadar ſe ſtojezh fruṡhtika; prominentes venae, vun ſtojezhe ṡhyle; promineus, vun ſtojezhi; stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena ſtojezha voda; thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá k'viṡku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu
Vorenc
špranja ž, F9, consciſsura, ſhpranîa; crena calami, shpranîa, ali reṡklanîe tega perja; divisura, -ae, ena ſhpranîa, reſpokanîe, reṡklanîe, reṡdilenîe; ferruminare comiſsuras navium musci coma, s'maham ṡamaſhiti ṡhpranîe v'ladji; fiſsura, ſhpranîa, raſpok; radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki zhloveṡki danki; rhagades, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od mraṡa; rima, -ae, ṡhpranîa, reſpoka; rimosus, -a, -um, polhin ṡhprain, inu raſpok
Vorenc
ta zaim., F1974, aliòquin, aliòqui, ſicer, pres tega; althea, -ae, tá beili ſliṡ; anguli populorum, ſo ty firṡhti zheṡ folke; balatus, blejanîe teh ováz; caelites, ty Nebeṡhki; citra, od te ſtrani, na ti ſtrani; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; datum, tú danu; diuturnitas, -tis, dolgoſt tiga zhaſſa; haec, letá, tá; hi, hae, haec, ty, te, tá; hoc, tú, letú; horsum, na tó ſtran; huic, timu; huius, tega; ideo, ob tú, ṡatorai, ṡa tega volo; magi, ty modri; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; probaliter, ṡkorai de je timu takú; propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo; quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo, ṡatega volo; series, -ei, verſta, ena verſta po ti drugi; sinus oculi, teh ozhy votlina; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi; verenda, -orum, tá ſram, ali meiſta te ſramoſti tega zhlovéka
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ta zaim., F3, aconitum lycoctonum, ta ermene preobjed. Hacqu.; glej opombo pri geslu preobjed; Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
Vorenc
ura ž, F29, astrologiarius, kateri vro navia, inu gliha; clepsydra, clepsammidion, péṡzhena vra, ali vodena; fortunatè, ſrèzhnu, k'dobri uri ali zhaſſu; hora, -ae, ura; hora mortis, ſmertna ura; horologium, ſonzhna ura, ſicer ſléherna ura ſe imenuje horologium; in horas, od ure do ure; quota est hora, kuliku je na uri, obkuliku je ura; sciathericon orologium, tá ſonzhna ura, katera s'ſenzo ure kaṡhe; tempestas mala, hudu vremè, huda ura, hud véter
Vorenc
zlasti prisl., F61, abdómen, -nis, ſalu, ali máſt, ẛlaſti tú per obiſtih; acedia, -ae, lenoba, vtraglivoſt, ẛanikernoſt, slaſti v'ſlushbi Boshÿ; nimirum, namrizh, ṡlaſti; no, nare, plavati, ṡlaſti kakòr ena riba; peculiariter, ṡlaſti, ſuſſebnu; pelvis, -vis, medeniza, ṡlaſti k'vmivanîu teh nog; quidem, ſicer, reiṡ, ṡlaſti; scilicet, ṡlaſti, kakupak
Število zadetkov: 18