Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.-Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.-Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto-Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.-C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.
Pleteršnik
zníkniti 2., -nȋknem, vb. pf. aufkeimen, C.; najprej znikne majhna travica, Krelj; — z. se, sich aufrichten, C.; — (nam. vzn-).
Pleteršnik
zniževáti, -ȗjem, vb. impf. ad znižati; niedriger machen; z. se, immer niedriger werden, sich verflachen; — herabmindern, ermäßigen, reducieren.
Pleteršnik
znojíti, -ím, vb. impf. 1) ausschwitzen, Mur., Cig.; kri z., ogr.-C.; — 2) z. se, sich sonnen, Ipavska in Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) z. se, schwitzen, Cig., Jan., C., Ipavska in Soška dol.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
znósiti 3., -nǫ́sim, vb. pf. 1) schwanger werden, empfangen, Mur., V.-Cig., C., Jsvkr.; — 2) z. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, seinen Zorn auslassen, Cig., Jan., M.; znositi se je hotela nad samim kraljem, Npr.-Kres; — sich gegen jemanden ereifern, C.; — (nam. vzn-).
Celotno geslo Frazemi
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
Celotno geslo Pohlin
zoperpostaviti [zọ̑pǝrpostáviti zọ̑pǝrpostȃvim] dovršni glagol

upreti se

Celotno geslo Etimološki
zoperstáviti se -ȃvim dov.
Pleteršnik
zopərstáviti se, -stȃvim se, vb. pf. sich widersetzen; (po nem.).
Pleteršnik
zọ̑prtovati, -ujem, vb. impf. sich widersetzen, (-tvati, -tvam) Mur.
Pleteršnik
zọ̑prvati, -am, vb. impf. entgegen sein, widerstehen, sich widersetzen, Mur.-Cig., Cv.
Pleteršnik
zoževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zožiti; verengen, Cig. (T.), nk.; z. se, sich verengen, Zora.
Pleteršnik
zravnáti 1., -ȃm, vb. pf. untereinander gleich machen, ausgleichen, Jan.; ovce so zobe zravnale (haben alle neue Zähne bekommen), Cig.; — compensieren, Cig.; — z. se = poravnati se, sich ausgleichen, Svet. (Rok.); — prim. izravnati.
Pleteršnik
zravnáti 2., -ȃm, vb. pf. gerade machen, gerade richten: palico z.; z. se, sich gerade richten, sich gerade strecken; — (nam. vzr-).
Pleteršnik
zrȃvsati se, -am se, vb. pf. sich zerzanken, Z., Let.
Pleteršnik
zrcáliti se, -ȃlim se, vb. impf. sich spiegeln, Jan., C., Erj. (Som.), nk.
Pleteršnik
zredíti, -ím, vb. pf. 1) groß füttern, aufziehen; deset svinj z. vsako leto; — gozd z., einen Wald in Bestand bringen, Cig.; z. sadja, Obst züchten, Pirc; — auferziehen: lepo z. svoje otroke; — 2) sich wachsen lassen, bekommen: perje z., Federn bekommen; Še lepše perje zredil bom, Npes.-Schein.; piščanci še niso bili zredili krepkega perja, Vrt.; — če bukva perje (Blätter) pred sv. Markom zredi, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
zríniti se 2., -rȋnem se, vb. pf. sich emporschieben, sich emporarbeiten, C.; gori se z., kajk.-Valj. (Rad); — (nam. vzr-).
Pleteršnik
zròk 1., -rǫ́ka, m. 1) die Frist, die Verfallszeit, V.-Cig.; — z. si dati, übereinkommen, C.; (stsl. sъrokъ); — 2) na z. hoditi, zu den Berathungen gehen, Kamnik-M.; — 3) z. si dati, sich begrüßen, Fr.-C.; (prim. srok).
Pleteršnik
zropotáti 2., -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. aufpoltern, polternd sich erheben; zu poltern anfangen; — (nam. vzr-).
Število zadetkov: 3887