Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
alumínijast -a -o prid. (í) ki je iz aluminija: aluminijasti izdelki; aluminijast novec; aluminijasta cev, oprema, posoda
// podoben aluminiju: aluminijast sijaj; aluminijasta barva
SSKJ
átlasast -a -o prid. (ā) atlasen: atlasasti čeveljčki / atlasast sijaj
SNB
bahaízem -zma m (ī)
vera, ki jo je osnoval Baha Ulah: Upravno središče bahaizma je v Haifi v Izraelu E ← nem. Bahaismus iz nperz. bahá'í iz arab. bahā’ 'lepota, sijaj'
SSKJ
bíseren -rna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki je iz biserov, z biseri: biserni nakit; biserni uhani
  2. 2. ki se lesketa kot biser: biserni žarki; biserne kaplje rose / biserni sijaj zob / biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk
    ●     biserna poroka šestdesetletnica poroke
    ♦     tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti
    bíserno prisl.: biserno sijati; biserno beli zobje; biserno siva obleka
SSKJ
bledéti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í) 
  1. 1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva
    // rastline bledijo
  2. 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo
  3. 3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi
SSKJ
blèsk in blésk bléska m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 
  1. 1. odbijanje iskreče se svetlobe: močen, slepeč blesk / kovinski blesk; blesk gladine, orožja, zlata / oči so izgubile ves blesk / zloben blesk v očeh
    // knjiž. močna svetloba: blesk sonca; pren. kar se nam je prej zdelo važno, je zdaj izgubilo svoj blesk
  2. 2. knjiž. razkošje, sijaj: obdaja jo blesk; njemu ni za zunanji blesk; blesk sveta
SSKJ
bleščáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. močna svetloba: bleščava nas slepi; griči se kopljejo v sončni bleščavi; bleščava dneva, mladega jutra
    // odbijanje močne, iskreče se svetlobe: ščemeča bleščava snega; bleščava morja
  2. 2. knjiž., redko razkošje, sijaj: svet bleščave in krasote
SNB
bleščílo -a s (í)
tekoče ličilo, ki daje ustnicam bleščeč sijaj; glos, lip gloss: prosojno bleščilo; sijoče bleščilo; Z veseljem ji je prisluhnila, ko ji je razlagala, kako naj si osenči oči, na trepalnice nanese maskaro in na ustnice malo bleščila E (↑)bleščáti se
SSKJ
blíšč -a m (ȋ) 
  1. 1. močna svetloba: blišč ognja me slepi; blišč sončnih žarkov
    // odbijanje iskreče se svetlobe: blišč biserov, ledenika
  2. 2. knjiž. razkošje, sijaj: nastopal je z vsem bliščem srednjeveškega vladarja; ne mara za zunanji blišč; pren. duhovitost in besedni blišč
SSKJ
démantov -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamantov: demantov lesk, sijaj
SSKJ
diamántov -a -o (ā) pridevnik od diamant: diamantov lesk, sijaj
SSKJ
dogorévati -am nedov. (ẹ́) približevati se koncu gorenja: med prsti mu dogoreva cigareta; sveče dogorevajo; svetilka počasi dogoreva; pren. v njem je dogorevala vera v dobroto; njeno življenje dogoreva
// pesn. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan dogoreva; zvezde dogorevajo
    dogorevajóč -a -e: dogorevajoč ogenj
SSKJ
gízda -e ž (ī) star. razkošje, sijaj: pokazala se je v vsej svoji gizdi; stali so tam v gizdi svetlih rokavic in temnih frakov
// zastar. gizdavost, nečimrnost: ta nizka čast ni prijala njegovi gizdi
SNB
glós -a in gloss -a cit. [glós] m (ọ̑) pog.
tekoče ličilo, ki daje ustnicam bleščeč sijaj; bleščilo, lip gloss: brezbarvni glos; Naraven make-up z nežno poudarjenimi ličnicami in kančkom glosa na ustnicah bo pravšnji za delovno mesto in vsakdanjik E ← agl. gloss, prvotno 'lesk, svetlikanje'
SSKJ
hierátičen -čna -o prid. (á) knjiž.  
  1. 1. vzvišen, dostojanstven: hieratičen način govorjenja / med njimi vlada hieratičen mir
  2. 2. obreden, svečeniški: hieratičen sijaj / hieratična drža, kretnja / hieratična umetnost
    ♦     arheol. hieratična pisava poenostavljena hieroglifska pisava, ki se je uporabljala zlasti v verskih tekstih
SSKJ
izplamenévati -am nedov. (ẹ́) knjiž., redko izgubljati močen sijaj, svetlobo: zarja izplameneva
SSKJ
kovínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kovino:
  1. a) kovinski izdelki; kovinski vijak; kovinska cev; kovinska embalaža; kovinska galanterija; kovinska konstrukcija; kovinska palica, plošča, posoda
  2. b) kovinski lesk, sijaj; kovinski okus okus po kovini; kovinske in nekovinske lastnosti / ekspr. govoriti s kovinskim glasom z zvonkim, ostrim glasom
    // kovinska barva
  3. c) dela v kovinski stroki; kovinska industrija industrija, ki oblikuje, obdeluje kovine v končne izdelke
    ♦     fiz. kovinski barometer kovinska priprava za merjenje zračnega pritiska; aneroid; kem. kovinski oksid spojina kovine s kisikom; obrt. kovinsko pohištvo pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; teh. kovinska elektroda; kovinska žaga žaga za rezanje kovin
    kovínsko prisl.: perje se mu kovinsko sveti; kovinsko modra morska gladina; hrošč kovinsko zelene barve
SSKJ
kreatúra -e ž (ȗ) 
  1. 1. knjiž. bitje, človek: življenje ljudi in drugih kreatur v naravi / smilijo se mu uboge človeške kreature
    // redko narava, stvarstvo: duh daje sijaj vsej kreaturi
  2. 2. slabš., navadno s prilastkom človek, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja prezir, zaničevanje: to ti je prava kreatura; bedna, klavrna, zlobna kreatura / iz njega je naredil kreaturo
SSKJ
lèsk léska in lêska in lésk -a m (ȅ ẹ̄, ē; ẹ̑) 
  1. 1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe: dati, vrniti parketu lesk; pohištvo je izgubilo lesk; odvzeti tkanini lesk; moten lesk; lesk mineralov / kovinski, svileni lesk; lesk las, oči; lesk orožja / oči se svetijo v vlažnem lesku; lesk v očeh odbijanje svetlobe; pren., ekspr. lesk njegove hrabrosti še ni potemnel
    ♦     les., tekst. medli, visoki lesk
  2. 2. ekspr. razkošje, sijaj: omamil jih je z zunanjim leskom; lesk palač; lesk in blesk
SNB
lip gloss -- -a cit. [líb glós] m (ȋ, ọ̑)
tekoče ličilo, ki daje ustnicam bleščeč sijaj; bleščilo, glos: barvni lip gloss; V 1. letniku sem si začela mazati trepalnice in uporabljati lip gloss E ← agl. lip gloss iz lip 'ustnica' in ↑glós
Število zadetkov: 63