Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
temníti -ím [təm] nedov., temnì in tèmni (ī í) 
  1. 1. delati kaj (bolj) temno: temniti risbo s plosko stranjo krede / dimniki so temnili nebo s črnim dimom
  2. 2. delati, da kaj izgublja močen sijaj, svetlobo: temniti luč
  3. 3. knjiž. delati kaj temno, neprijazno: novica jim temni obraze / ta spomin mu temni življenje
    temníti se 
    1. 1. postajati (bolj) temen: nebo se že temni / v sobi se temni večer / brezoseb. začelo se je temniti
      ●       ekspr. pred očmi se mu je temnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi
    2. 2. temno se odražati, kazati: v bregu se temni domačija
    temnèč -éča -e: temneč se večer
SSKJ
vóskast -a -o prid. (ọ̑) podoben vosku: voskasta snov / voskast sijaj; obraz voskaste barve
♦ min. voskasti opal voščeni opal
// prekrit z voskom: voskasti listi; voskasta površina
    vóskasto prisl.: voskasto rumen
SSKJ
voščén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vosek: voščena obloga; voščena sveča / voščene barvice; voščene rože; voščene vžigalice / muzej voščenih lutk v Londonu muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti
// nekdaj voščena tablica lesena tablica, prevlečena z voskom
// voščen sijaj; voščena bledica; biti voščen v obraz / voščena prevleka na listih, plodovih
♦ agr. voščena zrelost semen zrelost, pri kateri je vsebina mehka kot vosek; min. voščeni opal opal voščenega sijaja, navadno rjav; teh. voščena forma; um. voščena praskanka; voščene tehnike tehnike, pri katerih se kot slikarsko vezivo uporablja vosek, voščena emulzija; zool. velika voščena vešča vešča, katere gosenice se v čebelnjakih hranijo z odpadki in s čebeljim zarodom, Galleria mellonella; voščena vetrnica bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami, Anemonia sulcata
    voščéno prisl.: voščeno bel, rumen
SSKJ
zabledéti -ím dov., zablédi tudi zablêdi (ẹ́ í) star. obledeti: napis je že zabledel / zabledeti od strahu prebledeti
// zvezde so zabledele izgubile močen sijaj, svetlobo
// spomini na mladost so zabledeli postali manj izraziti
    zabledèl in zabledél -éla -o: zabledela slika
SSKJ
zatemnéti -ím [təm] dov., zatemnì in zatèmni (ẹ́ í) 
  1. 1. postati (bolj) temen: papir na svetlobi zatemni; voda je zaradi močnega dežja zatemnela / oči so mu zatemnele od jeze / knjiž. ko je dan zatemnel, so se prižgale luči ko se je stemnilo
  2. 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zaradi oblakov je sonce nenadoma zatemnelo
    // postati manj izrazit: njegova slava je hitro zatemnela
  3. 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: ob teh besedah je njegov obraz zatemnel
    zatemnèl in zatemnél -éla -o: od starosti zatemnele slike
SSKJ
zbledéti -ím dov., zblédi tudi zblêdi (ẹ́ í) 
  1. 1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago na soncu zbledi; rastline v temi zbledijo / barva sčasoma zbledi
    // star. prebledeti: ob teh besedah je zbledel / njegov obraz je zbledel
  2. 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so zbledele / modrina neba je zbledela / sončni zahod je zbledel v mrak prešel
  3. 3. knjiž. postati manj izrazit: doživetje je že precej zbledelo; njena podoba mu je zbledela; spomin na tiste čase ne bo zbledel / nasmeh na njegovem obrazu je zbledel
    zbledèl in zbledél -éla -o: zbledel rokopis; zbledeli spomini; zbledela obleka
SSKJ
zbledévati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. izgubljati prvotno izrazito barvo: obarvane sveče zbledevajo / barve sčasoma zbledevajo
    // star. prebledevati: med govorjenjem je zardeval in zbledeval
  2. 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luna zbledeva
  3. 3. knjiž. postajati manj izrazit: spomini na tiste čase zbledevajo
SSKJ
zlaténkast -a -o prid. (ẹ̑) po barvi nekoliko podoben zlatu: zlatenkasti lasje / zlatenkast sijaj
SSKJ
zmedléti -ím [med in məd] dov., tudi zmedlì (ẹ́ í) knjiž.  
  1. 1. izgubiti moč, oslabeti: v enem tednu je zmedlel; zmedleti od bolezni, zaradi slabe hrane / živina je čez zimo zmedlela / obraz mu je zmedlel postal bled, upadel
  2. 2. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so zmedlele / proti jutru je luč zmedlela
  3. 3. ekspr. postati malo slišen: glasovi so počasi zmedleli
    zmedlèl in zmedlél -éla -o: zmedlel obraz; postati shujšan in zmedlel
SSKJ
démantov -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamantov: demantov lesk, sijaj
SSKJ
diamántov -a -o (ā) pridevnik od diamant: diamantov lesk, sijaj
SSKJ
dogorévati -am nedov. (ẹ́) približevati se koncu gorenja: med prsti mu dogoreva cigareta; sveče dogorevajo; svetilka počasi dogoreva; pren. v njem je dogorevala vera v dobroto; njeno življenje dogoreva
// pesn. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan dogoreva; zvezde dogorevajo
    dogorevajóč -a -e: dogorevajoč ogenj
SSKJ
otemnévati -am [təm] nedov. (ẹ́) postajati nekoliko temen: nebo otemneva
// izgubljati močen sijaj, svetlobo: luna otemneva
SSKJ
rudnína -e ž (ī) plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi: raziskovati rudnine; lastnosti, nastanek rudnin; sijaj rudnin / čiste in nečiste rudnine
♦ min. debelozrnata, drobnozrnata rudnina; luskasta rudnina ki se da klati v luske; mont. separacija rudnin; petr. glavna rudnina ki nastopa v kamnini v največji množini
SSKJ
gízda -e ž (ī) star. razkošje, sijaj: pokazala se je v vsej svoji gizdi; stali so tam v gizdi svetlih rokavic in temnih frakov
// zastar. gizdavost, nečimrnost: ta nizka čast ni prijala njegovi gizdi
SSKJ
izplamenévati -am nedov. (ẹ́) knjiž., redko izgubljati močen sijaj, svetlobo: zarja izplameneva
SSKJ
sijajína -e ž (í) knjiž. sijaj, sij: ta blesk, ta sijajina ga je očarala; kristalna sijajina / sijajina jutra
SSKJ
velikolépje -a s (ẹ̑) zastar. (izredna) lepota, sijaj: dvorsko velikolepje / prirediti slavje v vsem velikolepju
Število zadetkov: 58