Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
Celotno geslo eSSKJ
bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]
    1. ki je v zvezi z biseri
      1.1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere
      1.2. ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: bisernat
    2. ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa
STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: ↑biser
Celotno geslo eSSKJ
gúpi gúpija samostalnik moškega spola [gúpi]
    majhna riba z vitkim trupom in pahljačastim repom, ki sta pri odraslih samcih pisanih barv, po izvoru z vzhodnih Karibov in severnega dela Južne Amerike; primerjaj lat. Poecilia reticulata
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. guppy, po angleškem, na Trinidadu delujočem naravoslovcu Robertu Johnu Lechmeru Guppyju (1836–1916)
Celotno geslo eSSKJ
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka
Celotno geslo eSSKJ
teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr]
    pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
alumínijast -a -o prid. (í)
ki je iz aluminija: aluminijasti izdelki; aluminijast novec; aluminijasta cev, oprema, posoda
// podoben aluminiju: aluminijast sijaj; aluminijasta barva
SSKJ²
átlasast -a -o prid. (ā)
atlasen: atlasasti čeveljčki / atlasast sijaj
SSKJ²
bíseren -rna -o prid. (ȋ)
1. ki je iz biserov, z biseri: biserni nakit; biserni uhani
2. ki se lesketa kot biser: biserni žarki; biserne kaplje rose / biserni sijaj zob / biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk
● biserna poroka šestdesetletnica poroke
♦ tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti
    bíserno prisl.:
    biserno sijati; biserno beli zobje; biserno siva obleka
SSKJ²
bledéti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í)
1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva / rastline bledijo
2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo
3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi
SSKJ²
blèsk in blésk bléska m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
1. odbijanje iskreče se svetlobe: močen, slepeč blesk / kovinski blesk; blesk gladine, orožja, zlata / oči so izgubile ves blesk / zloben blesk v očeh
// knjiž. močna svetloba: blesk sonca; pren. kar se nam je prej zdelo važno, je zdaj izgubilo svoj blesk
2. knjiž. razkošje, sijaj: obdaja jo blesk; njemu ni za zunanji blesk; blesk sveta
SSKJ²
bleščáva -e ž (ȃ)
1. močna svetloba: bleščava nas slepi; griči se kopljejo v sončni bleščavi; bleščava dneva, mladega jutra
// odbijanje močne, iskreče se svetlobe: ščemeča bleščava snega; bleščava morja
2. knjiž. razkošje, sijaj: svet bleščave in krasote
SSKJ²
bleščílo -a s (í)
tekoče ličilo, ki daje ustnicam bleščeč sijaj: na ustnice si je nanesla bleščilo; prosojno, sijoče bleščilo / bleščilo za ustnice
SSKJ²
blíšč -a m (ȋ)
1. močna svetloba: blišč ognja me slepi; blišč sončnih žarkov
// odbijanje iskreče se svetlobe: blišč biserov, ledenika
2. knjiž. razkošje, sijaj: nastopal je z vsem bliščem srednjeveškega vladarja; ne mara za zunanji blišč; pren. duhovitost in besedni blišč
SSKJ²
démantov -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. diamantov: demantov lesk, sijaj
SSKJ²
diamántov -a -o (ā)
pridevnik od diamant: diamantov lesk, sijaj
SSKJ²
dogorévati -am nedov. (ẹ́)
približevati se koncu gorenja: med prsti mu dogoreva cigareta; sveče dogorevajo; svetilka počasi dogoreva; pren. v njem je dogorevala vera v dobroto; njeno življenje dogoreva
// pesn. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan dogoreva; zvezde dogorevajo
    dogorevajóč -a -e:
    dogorevajoč ogenj
SSKJ²
gízda -e ž (ī)
star. razkošje, sijaj: pokazala se je v vsej svoji gizdi; stali so tam v gizdi svetlih rokavic in temnih frakov
// zastar. gizdavost, nečimrnost: ta nizka čast ni prijala njegovi gizdi
SSKJ²
glós tudi gloss -a [glós] m (ọ̑)
pog. tekoče ličilo, ki daje ustnicam bleščeč sijaj; bleščilo: na ustnice si je nanesla glos; brezbarvni glos; maskara in glos
SSKJ²
hierátičen -čna -o prid. (á) knjiž.
1. vzvišen, dostojanstven: hieratičen način govorjenja / med njimi vlada hieratičen mir
2. obreden, svečeniški: hieratičen sijaj / hieratična drža, kretnja / hieratična umetnost
♦ arheol. hieratična pisava poenostavljena hieroglifska pisava, ki se je uporabljala zlasti v verskih tekstih
SSKJ²
izplamenévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: zarja izplameneva
Število zadetkov: 154