Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
lepênje -a s, pojm. (é) ~ blata na čevljih; fiz. sila ~a
Pravopis
nèrazrušljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ zid; poud. ~a življenjska sila |zelo velika|
nèrazrušljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Pravopis
nèsproščèn -êna -o; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ȅȅ ȅé ȅé; ȅé) čutiti se ~, ~ega; ~a napetost, sila
nèsproščênost -i ž, pojm. (ȅé)
Pravopis
oprávljati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oprávljanje (á) kaj ~ izpit; fiz. Sila ~a delo; ~ nadzorstvo nadzorovati; ~ službo oskrbnika biti oskrbnik; star. opravljati koga oblačiti
oprávljati se -am se (á) star. oblačiti se
Pravopis
ovirálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~ ukrep
ovirálni -a -o (ȃ) fiz. ~a sila
ovirálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
privláčen -čna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~o dekle; neobč. ~o pohištvo lepo oblikovano; biti ~
privláčni -a -o (á) ~a sila
privláčnost -i ž, pojm. (á) očarati s ~jo; števn. Jezero je glavna ~ kraja
Pravopis
protíven -vna -o (ȋ) star. ~a sila nasprotna, nasprotujoča
protívni -a -o (ȋ) jezikosl.: ~ veznik; ~o priredje
protívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
próžnosten -tna -o (ọ́)
próžnostni -a -o (ọ́) ~a sila
Pravopis
prvobíten -tna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) poud.: ~a podoba pokrajine |prvotna|; ~a življenjska sila |prvinska, neponarejena|
prvobítnost -i ž, pojm. (í) poud.
Pravopis
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|
ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
téžnosten -tna -o (ẹ́)
téžnostni -a -o (ẹ́) ~ pospešek težni pospešek; ~a sila
Pravopis
trênje -a s, pojm. (é) ~ orehov; fiz. sila ~a; števn., poud. odpravljati medsebojna ~a |spore, nesoglasja|
Pravopis
visòk -ôka -o; víšji -a -e (ȍ ó ó; ȋ) ~ hrib; dva metra ~o drevo; biti višji od brata, kot brat; poud.: ~ človek |domišljav, prevzeten|; ~e besede |vzvišene, nevsakdanje|; ~a čustva |plemenita|
visôki -a -o (ó) ~ fižol; nestrok. ~ c |strok. c tenorskega ali sopranskega glasu|; ~a hitrost → velika hitrost
víšji -a -e (ȋ) ~a izobrazba; publ. sneg v ~ih legah |na vrhovih, vzpetinah|; poud. ~a sila |nepremagljiva ovira|
nàjvíšji -a -e (ȁȋ) publ.: konferenca na ~ ravni |konferenca šefov držav|; pogovori na ~ ravni |med najvišjimi uradnimi predstavniki države|
víšji -ega m, člov. (ȋ) upreti se ~im |nadrejenim|
visôko -ega s, pojm. (ó) sedeti na ~em
víšje -ega s, pojm. (ȋ) hrepeneti po čem ~em
visôkost -i in visokóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)
Pravopis
vsèpoživljajóč -a -e (ȅọ́; ȅọ̑ ȅọ́ ȅọ́) poud. ~a sila |ki vse poživlja|
Pravopis
vzgónski -a -o (ọ̑) ~ veter; ~a sila
vzgónskost -i ž, pojm. (ọ̑)
Pravopis
zgróžati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; zgróžanje (ọ́) ~ ~ ob novicah s fronte
zgróžati -am (ọ́) neobč. vzbujati grozo: koga ~a jih neukrotljiva sila narave
Število zadetkov: 36