Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Betonske konst.
céntrični natèg -ega -éga m
Betonske konst.
céntrični tlák -ega -a m
SSKJ²
centrifugálen -lna -o prid. (ȃ)
fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proč od središča, sredobežen: centrifugalni pospešek; centrifugalna sila
// teh. ki deluje na principu centrifugalne sile: centrifugalni ožemalnik; centrifugalni regulator pare; centrifugalna črpalka
♦ anat. centrifugalni živci živci, ki vodijo vzburjenje od osrednjega živčevja
Pravopis
centrifugálen -lna -o (ȃ) sredobežen
centrifugálni -a -o (ȃ) fiz. ~a sila
centrifugálnost -i ž, pojm. (ȃ) fiz. sredobežnost
Smučanje
centrifugálna síla -e -e ž
Celotno geslo eSSKJ
centrifugálni centrifugálna centrifugálno pridevnik [centrifugálni]
    1. ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška iz središča kroženja navzven; SINONIMI: sredobežni
      1.1. ki za delovanje izkorišča usmerjenost zlasti sile, pospeška iz središča kroženja navzven
    2. ekspresivno ki je usmerjen stran od česa, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; SINONIMI: ekspresivno sredobežni
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentrifugal, angl. centrifugal) iz nlat. centrifugalis, iz ↑center + tvorjenka od lat. fugere ‛bežati’
Avtomatika
centrifugálni merílnik pretóka -ega -a -- m
SSKJ²
centripetálen -lna -o prid. (ȃ)
fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču, sredotežen: centripetalni pospešek; centripetalna sila
♦ anat. centripetalni živci živci, ki vodijo vzburjenje v osrednje živčevje
Pravopis
centripetálen -lna -o (ȃ) sredotežen: Oblast je ~a
centripetálni -a -o (ȃ) fiz. ~a sila
centripetálnost -i ž, pojm. (ȃ) fiz. sredotežnost
Celotno geslo eSSKJ
centripetálni centripetálna centripetálno pridevnik [centripetálni]
    1. ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška v središče kroženja; SINONIMI: sredotežni
    2. ekspresivno ki je usmerjen k čemu, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; SINONIMI: ekspresivno sredotežni
      2.1. ekspresivno ki temelji na usmerjenosti k čemu, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentripetal, angl. centripetal) iz nlat. centripetalis, iz ↑center + tvorjenka od lat. petere ‛težiti k, prositi, zahtevati’
Betonske konst.
cepílna síla -e -e ž
Geografija
Coriolisova síla -e -e ž
Celotno geslo eSSKJ
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
Betonske konst.
čísti tlák -ega -a m
SSKJ²
deformacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na deformacijo: deformacijska stopnja / deformacijska sila
Pravopis
deformacíjski -a -o (ȋ) ~a sila
deformacíjskost -i ž, pojm. (ȋ)
SSKJ²
déloven -vna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na delo:
a) delovni načrt; izboljšati delovne pogoje; spremeniti delovni postopek, proces; doseči dobre delovne rezultate; ogledati si vse delovne faze v tovarni; spremeniti delovne metode / delovna operacija; delovna sposobnost, zmogljivost
b) delovni prostor / delovni čevlji; delovni konji; delovna miza, obleka / ima močne delovne roke; delovna živina
c) delovni človek / delovni sestanek; seja bo imela delovni in slavnostni značaj / delovna akcija; delovna disciplina; v sobi vlada pravo delovno vzdušje / delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; delovni dan delovnik; delovna doba čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; delovna norma količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času; delovna obveznost dnevno ali tedensko število ur, ki jih mora opraviti delavec; delovna organizacija organizacija združevanja oseb v delovnem razmerju, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ali dejavnost javnih služb; delovna skupnost vsi člani delovne organizacije; delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba; delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo
● tovarna potrebuje nove delovne moči delavce; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi
♦ adm. delovni nalog pisni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; delovna pogodba pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. delovna enota; pravn. delovno pravo zakonske določbe, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev in javnih uslužbencev; delovno razmerje pravno razmerje med delodajalcem in delojemalcem; strojn. delovni stroj stroj, ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; žel. delovni vlak vlak za prevoz materiala za gradnjo in vzdrževanje železniških naprav
    délovno prisl.:
    delovno oblečen
Geografija
délovna móč -e močí ž
Urbanizem
délovna síla -e -e ž
Geografija
délovna síla -e -e ž
Število zadetkov: 569