Prosim za pojasnilo glede pisanja sintagme božji sin. Gre za prevod besedila iz 14. stoletja, kjer je Bog, jasen in eden, pisan z veliko, v omenjeni sintagmi pa nisem prepričana, ali se piše BožjiSin ali morda božjiSin. N. P.
Zadetki iskanja
Zanima me, kako se sklanja samostalnik sin. Ali sta v dv. pravilni obe obliki:
- im. sina/sinova,
- daj. sinoma/sinovoma,
- tož. sina/sinova,
- mest. sinih/sinovih,
- or. sinoma/sinovoma ter
- v mn. im. sinovi/sini?
Razumem, da se vse v zvezi z Bogom (v verskih besedilih) piše z veliko začetnico, razumem tudi malo začetnico pojmov, ki so z Bogom manj povezani (božja pot, božja njiva ...), zanima pa me, kako se piše naziv božji služabnik – hierarhični naziv na poti v svetništvo ... in ali ga lahko okrajšamo z bs. (podobno kot sveti s sv.).
Za sorodnike obstaja v slovenskem besedišču cela vrsta zelo natančnih poimenovanj, ki pa jih žal nadomeščamo raje z opisi, zato se izgubljajo. Tako sem sinu svojega bratranca mrzla teta (tudi mala teta). Ne poznam pa besede za sina mojega bratranca. Je to mrzli nečak oz. mali nečak? Domnevam, da je mrzli ali mali nečak.
Sem doma iz Cerknega. Zanima me, če vam je znan izvor priimka Simnovčič. Družinsko izročilo pravi, da naj bi se naši predniki v naše kraje preselili iz Slavonije.
Zanima me, kako se pravilno sklanja ime Ikar. V Franu je navedeno, da se sklanja z j, torej Ikarja, Ikarju ipd. Učiteljica v 7. razredu osnovno šole, ki jo obiskuje sin, vztrajno popravlja v obliko Ikara, Ikaru ipd. in štejo prvotno navedeno obliki za zmotno. https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ikar
Drugo vprašanje se nanaša na stopnjevanje pridevnika izkušen. Sin je v spisu napisal »dobro je poslušati bolj izkušene od sebe«, učiteljica pa je stopnjevanje štela za napačno in popravila v izkušnejše (in ne npr. izkušenejše) od sebe. https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000115.html
Zanima me, kak naziv imata moj nečakinja in nečak v odnosu z mojima otrokoma.
Kaj sta mojima otrokoma? Sestrič in sestrična, ker sva pač midve sestre . Ali je vseeno, če jim rečeta tudi bratranka in bratranec. Tega nikoli nisem vedela in me zanima, na osnovi česa smo poimenovani. Ali je naslavljanje odvisno od tega ali poimenuješ bratove ali sestrine otroke?
Zanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:
jabolček (jabolko) jajček (jajce) drevešček (drevo)
Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?
Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?
Vprašanje se nanaša na začetnico pri besedi gospod. V verskih besedilih se logično ta piše z veliko začetnico. Kako pa je v splošnih besedilih, ki niso versko opredeljena? Ali bi lahko besedo gospod zapisali z malo začetnico? Lahko navedem primer reka za božjo voljo, ki se v verskih besedilih božjo piše z veliko začetnico, medtem ko drugod bolj ali manj z malo. Torej, zanima me, ali mora biti vedno (ne glede na vrsto besedila) beseda gospod pri tem reku zapisana z veliko začetnico ali lahko uporabimo tudi malo?
Lepo prosim za razlago, kako je v tehle pravopisnih primerih z drugo vejico. Je druga vejica samo tam, kjer te besede lahko razumemo kot samostalniško besedno zvezo z levim neujemalnim prilastkom?
protivni: Lepa, vendar nevarna pot ga je mikala.
vzročni in posledični: Neizkušena, kajti mlada, je odšla v svet.
– Mlada, torej neizkušena, je odšla v svet. – Slab, zato pa poceni izdelek so
nam ponujali.
Kaj pa v temle primeru -- je za nemogoče vejica?
ker je težko, če že ne nemogoče, prepoznati ...
Ali je prav domač pralni prašek ali domači pralni prašek? Kaj pa domač/kupljenjogurt ali domači /kupljenijogurt?
Vljudno prosim za pomen in izvor priimka Barlič.
Glede na moje raziskovanje sklepam, da pomeni šaljivec, nakladač, sosed ali mejaš.
Zanima me izvor priimka Bone. Učiteljica v osnovni šoli nam je razložila, da je priimek francoskega izvora. Da so pri nas ostali nekateri francoski vojaki po koncu francoske okupacije in se tu poročili. Torej bi veljalo, da je ta priimek na Slovenskem od začetka 19. stoletja (Ilirske province). Ravno tako francoskega izvora naj bi bili priimki Krhne, Može ... in še nekateri. Nekateri izgovarjajo Bone s širokim e-jem, nekateri pa z dolgim i-jem. Predvidevam, da je največ Bonejev na širšem Goriškem. Ali se motim in ali nam je učiteljica podala pravo razlago izvora?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »