Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
siníca -e ž (í)
manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom: po drevju ščebetajo sinice
 
zool. čopasta, modra, velika sinica
SSKJ²
brbljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko
2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja
3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha
    brbljajóč -a -e:
    živahno brbljajoč
SSKJ²
véliki -a -o prid. (ẹ̑)
1. določna oblika od velik:
a) veliki kazalec ure; mali in veliki krožniki; zvoniti z velikim zvonom; male in velike črke; velika skakalnica; mala in velika začetnica
b) pog. veliko pivo
c) veliki narodi; veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal
č) puška z velikim dometom
d) te velike razlike so se še povečale
e) kaj študira tvoj veliki sin
f) veliki klanec je za nami
g) vem za njegovo veliko bolečino
h) velika kmetija je propadla
i) poročati o velikem dogodku / veliki slovenski pesnik; Amerika, njihova velika soseda / odšel je v veliki svet; gostilna je stala ob veliki cesti / Velika Britanija; kot pristavek k imenu Peter Veliki
2. v zvezi velika potreba izločanje blata: mala in velika potreba / iti na veliko potrebo
● 
veliki hlapec hlapec, ki vodi druge hlapce na kmetiji; star. veliki srpan avgust; star. veliki traven maj; ekspr. prišel je njegov veliki trenutek dobil je priložnost za pomemben uspeh; veliki voz ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; ekspr. obešati kaj na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; velika dekla dekla, ki vodi druge dekle na kmetiji; ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli čez (veliko) lužo Atlantski ocean; nar. velika maša veliki šmaren; velika matura nekdaj zaključni izpit po višji srednji šoli; velika nagrada pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago; velika plošča (gramofonska) plošča s premerom 30 cm
♦ 
anat. veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; veliki krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; velika medenica zgornji del medenice; astron. Veliki medved; bot. veliki jesen jesen z golimi cveti, Fraxinus excelsior; velika kopriva kopriva z večjimi, pri dnu prisekanimi listi, Urtica dioica; velika zraščenka užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke, Grifola frondosa; film. veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; fiz. velika kalorija kilokalorija; geom. velika os elipse najdaljši premer elipse; velika polkrožnica polkrožnica nad veliko osjo elipse; glasb. veliki interval; velika seksta, sekunda, septima, terca; jezikosl. veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; kem. velika molekula makromolekula; lov. veliki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; velika divjad zlasti večja in zaradi načina lova pomembna divjad; mat. velika poštevanka sistem produktov po dveh celih števil od 10 do 20; navt. veliki jambor jambor, drugi od spredaj; veliko jadro spodnje največje jadro na glavnem jamboru jadrnice z več jambori; rel. veliki četrtek zadnji četrtek pred veliko nočjo; veliki duhovnik pri starih Judih najvišji duhovnik in hkrati predsednik velikega zbora; veliki šmaren praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki teden teden pred veliko nočjo; veliki zbor pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče; velika sobota zadnja sobota pred veliko nočjo; soc. veliki kmet kmet, ki ima navadno nad 10 ha zemlje; velika družina razširjena sorodstvena skupnost, ki temelji na skupnem družinskem predniku in nedeljivosti družinske lastnine; šah. velika kombinacija kombinacija, ki sestoji iz velikega števila potez; velika rokada rokada na damino stran; šport. veliki rokomet rokomet, pri katerem je na igrišču enajst igralcev; zgod. veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije; velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno; zool. veliki metljaj; veliki vrtni polž; velika sinica
    véliki -a -o sam.:
    publ. sestanek štirih velikih predstavnikov velesil Velike Britanije, Francije, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; narediti kaj velikega; na veliko na veliko trgovati z žitom; na veliko zapravljati; 
prim. več, velik, veliko
SSKJ²
vŕbji -a -e prid. (ȓ)
vrbov: vrbje grmovje
 
zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita; vrbja sinica gozdna ptica pevka, ki je po glavi in grlu bleščeče črna, Parus palustris
SSKJ²
 medm. (ȉ)
posnema glas sinice ali nekaterih drugih ptic: ci ci, se oglaša sinica
SSKJ²
crlíkati -am nedov. (ī)
oglašati se z visokim, žvižgajočim glasom: jerebica, lastovica, sinica crlika
SSKJ²
cvrléti -ím nedov. (ẹ́ í)
cvrčati: sinica cvrli / v peči je cvrlel ogorek
SSKJ²
izpeljeváti -újem tudi speljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izpeljevati načrt / nalogo je dobro izpeljeval
2. delati, da godni mladiči zapustijo gnezdo: sinica je izpeljevala mladiče; lastovke se že izpeljujejo
3. prihajati do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa: izpeljevati pravila, sklepe iz teorije, iz primerjalnega gradiva / izpeljevati matematične formule
4. knjiž. razlagati razvojno pot česa: znanstveniki so izpeljevali nastanek živali; ime tega kraja se izpeljuje iz osebnega imena
5. jezikosl. tvoriti (nove) besede iz podstave s priponami: izpeljevati primernik iz osnovnika
6. star. z vztrajnim spraševanjem poizvedovati: izpeljevala ga je o sosedovem fantu; iz otrok je skušala izpeljevati, kaj vse imajo doma; prim. speljevati
SSKJ²
mladìč -íča m (ȉ í)
1. žival v prvem obdobju življenja: mladič raste, se lepo razvija; mladiči še sesajo; stare živali prodaja in kupuje mladiče; sinica je pitala mladiče s črvi; gnezdo mladičev
// živalski potomec v odnosu do staršev: mačka ima pet mladičev; dojiti, izvaliti, skotiti mladiče; medvedji, opičji, ptičji mladič
2. ekspr. mlad, navadno še neizkušen človek: taki mladiči se ogrevate za marsikaj; ne poslušaj teh golobradih mladičev
SSKJ²
zavijúgati -am dov. (ū)
vijugasto iti, se premakniti: riba je zavijugala med algami; sinica je zavijugala nad hišo; hitro je zavijugal po smučišču / avtomobilist je zavijugal, da bi se izognil oviri
● 
knjiž., ekspr. vojna je zavijugala njegovo življenje je naredila, povzročila, da je večkrat dobilo nepričakovano, nepravo smer
    zavijúgati se 
    narediti zaporedne zavoje: cesta se zavijuga proti vrhu / reka se tam zavijuga v ostro koleno
    zavijúgan -a -o:
    zavijugana rečna struga
SSKJ²
górščnik -a m (ọ̑)
zool. sinica z veliko modro liso na glavi, Parus caeruleus:
SSKJ²
pezdíčevka -e [tudi pəzdičeu̯kaž (í)
zool. gozdna ptica pevka, ki je po glavi in grlu bleščeče črna; vrbja sinica: meniščki in pezdičevke
SSKJ²
plávček -čka m (ȃ)
1. manjšalnica od plavec, žival: ob kobili je ležal plavček
2. zool. sinica z veliko modro liso na glavi, Parus caeruleus: plavčki in vrabčki
SSKJ²
siníčica -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od sinica: na okno je priletela drobna siničica
SSKJ²
siníčka -e ž (í)
manjšalnica od sinica: na drevju ščebetajo siničke
Število zadetkov: 15