Zadetki iskanja
Svetokriški
sirota -e ž sirota, pomilovanja vreden človek, navadno ženska: tudi una uboga ſtara ſruta im. ed. je velik lon prejela ǀ Ta ſruta im. ed. nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela ǀ Ta ſirota im. ed. vſa sholaſtna, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ſvojo nadlugo ǀ una boga sirota im. ed. eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ Ona sruta im. ed. nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia vſeti ǀ Ah ti preprosta ſiruta im. ed., ti menish Kadar bi ti taisto tuojo slabust tuojo nezhistost ſpovedala ǀ Joh meni sapuſheni sruti daj. ed. ǀ sakaj tedaj pregainash taiſto ſiroto tož. ed., inu uduvo ǀ te dvej ſirote im. mn./dv. ſo po ſvejtu vandrale ǀ kej bomo my vſeli ſirote im. mn., de tulikajn ludy bomo mogli naſſitit ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene vuduve, inu Sirote im. mn. ǀ sirotam daj. mn., inu vuduvam je pomagal ǀ te vboge vduve, inu ſirote tož. mn. je darl ǀ sprjzhuaine zhes te vboge sirote tož. mn. ǀ ohernjo triba, boge sijrote tož. mn. golufa
Svetokriški
bog2 -a prid. ubog, reven: ta boge im. ed. m dol. David nanaglem je mogal bejshat gologlau s'ſvoja duora ǀ vejſte de una boga im. ed. ž sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena ǀ hisha vne boge rod. ed. ž matere ǀ Perpravij ta paklenski goluff to bogo tož. ed. ž dusho v'greh ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust k'pregainienu teh bosig rod. mn. sirotiz ǀ ohernjo triba, boge tož. mn. ž sijrote golufa → ubog
Svetokriški
potrpljenje -a s 1. sočutje: una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi, s'katero tulikain poterplejna rod. ed. imate, kakor de bi s'kamena bila ǀ s'vamij nebò poterplejna rod. ed. imel, ampak bodò djali, kumaj ij je ǀ s'poterplejna rod. ed. nad namy ſe jokajo ǀ Peter govori is lubesni, inu is poterpleina rod. ed. katiru pruti Tebi je imel ǀ imi ti vſaj poterplejne tož. ed. s' JESVSAM, inu pogledaj koku terdu ſo ga sveſali, de sput nohty kry mu vun shuiga ǀ de bi vſy skupaj perſerzhnu poterplejne tož. ed. s' Chriſtusam imeli ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu v'potrebi napumozh priti, poterplèjne tož. ed. shnim imeti ǀ veliko shalost inu poterplènie tož. ed. prutu timu bolnimu ijskashe ǀ to bi s' velikem poterplejnam or. ed. te Boshie vſta obriſala 2. potrpljenje: lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy, de bi imeli poterpleine tož. ed. v' ſvojm teshkim ſtanu imeti na semli ǀ do ſehmal jest ſim molzhal, inu poterplènje tož. ed. imel
Svetokriški
reven -vna prid. klavrn, nesrečen, ubog: G. Bug je ſpoſnal, de reven im. ed. m bi bil Mosh bres Shene ǀ Oh reun im. ed. m, inu nadlushen ſvejt ǀ zhlovik je taku mozhnu reuen im. ed. m, nadlushen, vbushiz, inu ſlab ǀ ſe njemu ſmili ta reuni im. ed. m dol. greshni zhlovik ǀ una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna im. ed. ž leshi ǀ ſhlishish proſhno tiga reuniga rod. ed. m, inu ſe zhes njega neuſmilish ǀ is reune rod. ed. ž zhaſtita je bila ratala ǀ ſdai nezhe tjmu reunimu daj. ed. m ene ſame kapelze vode dati ǀ jeſt nebom vshe perglihal MARIO Divizo tej reuni daj. ed. ž sheni Agar ǀ en reven tož. ed. m konez je bil ſturil ǀ Diocletianus, Caligula, Maximinus, Coſroes reun tož. ed. m, inu neſrezhen konez ſó ſturili ǀ poprei Kakor je bila na ta reuni tož. ed. m dol. ſvejt prishla ǀ ſo imeli en taku reuni tož. ed. m dol. sazhetek nijh shivejna ǀ tiga ſe bati imash, kateri tebe samore reuniga tož. ed. m ži., inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ vniga revniga tož. ed. m ži., inu nesrezhniga taku dolgu ſi ga ſaurashil, inu pregainal, dokler ſi ga po ſveitu pognal ǀ kadar bi uni ſholner li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno tož. ed. ž plazho prestoij ǀ komu bote mene reuno tož. ed. ž ſirotizo sapuſtili ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu tož. ed. s mestu ǀ ob tem reunem mest. ed. m zhaſsu ǀ kaj je on ſturil, kadar v'tem reunem mest. ed. m ſtanu ſe je neshal ǀ v'taistim tudi reunim mest. ed. m ſtanu, gà pustileſhati ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom taku reunim or. ed. m, inu ſlabem ǀ Ah ali reuni im. mn. m my ǀ Oh reune im. mn. ž tedaj ſirotize shenske pershone ǀ stan teh nasrezhnih, inu reunih rod. mn. greshniku, inu greshinz ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem daj. mn., inu potrebnem ſirotizam ǀ potrebnom, reunom daj. mn. je pomagal ǀ proſsi sa naſs reune tož. mn. ž ſirotize ǀ teiſta reuna tož. mn. s trupla videozh ǀ veſselje v'revneh mest. mn., inu shalostneh ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi or. mn. ſiinovii primer.> zhe reunishi im. ed. m je zhlovik, ble ga pregajnaio ǀ is vſiga tiga Philoſophi skleneio, de Shena je reunishi im. ed. ž, kakor Mosh ǀ Nej nezh reunishiga rod. ed. s, kakor je ena Shena ǀ she reunishi im. mn. m, inu nesrezhnishi oſtanete presež.> dusha tiga nar reuniſhiga rod. ed. m zhloveka → reva
Svetokriški
zapuščen -a prid. 1. zapuščen: Sapushen im. ed. m od ludy ſe je k'Boshy dobruti obernil ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih ſapushen im. ed. m ǀ od Boga sapushzhen im. ed. m ǀ is Paradiſa isvershen, od vſyh sapuszhen im. ed. m ǀ od vſyh sapuushen im. ed. m, inu savershen je bil ǀ una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena im. ed. ž bolna, inu reuna leshi ǀ ta sapuſhena im. ed. ž semla s'zhernom oblahom te shalosti je pokrita ǀ ſapuſhena im. ed. ž ſirotiza vpije ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu sapuſhenimu daj. ed. m otroku ǀ je bil pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni daj. ed. ž Agar ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu … ſapusheni daj. ed. ž ſirotizi ǀ Joh meni sapuſheni daj. ed. ž sruti ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili na leta poterdi, inu sapusheni tož. ed. m dol. Tempel ǀ jeſt videm Chriſtuſa taku resmartraniga od vſyh sapusheniga tož. ed. m ži. ǀ Vy kateri vidite de uno sapusheno tož. ed. ž siromashko vduvo vſy zukaio ǀ uſame gori sa suoije sijni dua sapushena tož. dv. m fantizha ǀ ty brumni so sapusheni im. mn. m, ty hudobni paK vſiga obilnu imajo ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene im. mn. ž vuduve ǀ trosht teh sapuſheneh rod. mn. ǀ vduvam, inu tem sapushenem daj. mn. ſirotizam ſo pomagali ǀ neuſamite blagu vudvam, inu ſapuſhenim daj. mn. ſirotizam ǀ sapushene tož. mn. ž vduve ſim vſelej shirmal ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj na naſs sapuſsene tož. mn. ž, inu reune ſirotize ǀ sakaj ony ſò imeli opravit s' reſdeleinam teh deshel nym sapushenim or. mn. 2. prepuščen: veliku minie bodo nevarnoſti sapusheni im. mn. m → maša
Svetokriški
cel -a prid. cel, ves: cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena
Svetokriški
troštar -ja m tolažnik: nej troshtarja rod. ed. na ſvejtu de bi yh mogal potroshtat (I/2, 189) ǀ ſirota bres beſednika, shaloſten bres troshtar rod. ed., ſapushen bres pomozhnika (V, 225) ǀ Sò naſhi Troshtary im. mn., kadar ſmò shaloſtni (IV, 40) ← srvnem. trœstære < stvnem. trōstāri ‛tolažnik’
Svetokriški
ujokan -a prid. objokan: Ta Krajlizh vus vjokan im. ed. m she lepshi, inu pohleunishi sazhne Chriſtuſa proſſit ǀ pertezhe niegova ner lubishi Hzhy, vſſa vjokana im. ed. ž ǀ Ta ſirota vſa sholaſtna, inu v' jokana im. ed. ž grè veno ſenizo klagovati ǀ jo najdeio vſo shalostno, inu vjokano tož. ed. ž ǀ v'jokane im. mn. ž matere ſo ſtale ǀ obriſhi tuoje vjokane tož. mn. ž ozhij ǀ obriſhite vaſhe vujokane tož. mn. ž ozhij ǀ G: Bug ym obrishe te vjokane tož. mn. ž/s ozheſsa
Svetokriški
žalosten -tna prid. žalosten: Alexander je bil shaloſten im. ed. m ǀ pred ozhy nam je postaulen en shalosten im. ed. m firsht ǀ Ti ſi shaleſten im. ed. m kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat ǀ O shaloſtni im. ed. m dol. glaſs ǀ pride ta shaloſtna im. ed. ž poshta v'Rim ǀ ſilnu shalostna im. ed. ž je bila postala ǀ Ta ſirota vſa sholaſtna im. ed. ž, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ǀ tu grenku slatku, tu shalostnu im. ed. s veſselu naprej pride ǀ njegovu shalosſtnu im. ed. s ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Sam Bug ſe zhudi, inu toshi s'kuſi vſta tiga shaloſtniga rod. ed. m Ieremia Preroka ǀ Grè v'tu meſtu Najm, de bi Synu une shaloſtne rod. ed. ž Vduve od ſmerti obudil ǀ ona je shla mimu eniga Altaria Shaloſtne rod. ed. ž Mariæ ǀ klagovajne te shalostne rod. ed. ž uduve ǀ is shaloſtniga rod. ed. s ſerza vashiga potekò ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy shaloſtni daj. ed. ž matteri ǀ Bug pokashe tei shalosni daj. ed. ž sheni en frishen ſtudenz ǀ En shaloſten tož. ed. m dan je imela Agar ǀ So shli gledat ta shaloſtni tož. ed. m dol. ſpektakil ǀ ty vſmileni ſo Chriſtuſa v' podobi eniga petleria v' hisho vſeli … shaloſtniga tož. ed. m ži. potroshtali ǀ nei grè v'ta vert Gethſemani obyskat tiga shalostniga tož. ed. m ži. Iesusa ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno tož. ed. ž poshto ǀ jo najdeio vſo shalostno tož. ed. ž, inu vjokano ǀ je shlishal eno shalaſtno tož. ed. ž shtimo ǀ ta ſvetli dan v'shalostno tož. ed. ž nuzh ſe preoberne ǀ de bi mogal njegovu shaloſtnu tož. ed. s ſerze potroshtat ǀ de bi mogal tu ſilnu shalostnu tož. ed. s, inu prestrashenu, ſerze Chriſtuſavu potroshtat ǀ pride noter ena dusha v' shaloſtni mest. ed. ž podobi ǀ s' ſvojo shaloſtno or. ed. ž temmo sakrye vſe elemente ǀ de bi jeſt na leta vesheli Dan s' shaloſtnem or. ed. s oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ so bily ſilnu shaloſtni im. mn. m, inu milu ſe ſo joKali ǀ njega Iogri ſo bilij shalostni im. mn. m postali ǀ koku mozhnu shalastni im. mn. m ſó ǀ ſilnu shaleſtni im. mn. m poſtaneo ǀ Nebote tedai shaloſtne im. mn. ž vy ſirotize ǀ Troshtarza teh shalostneh rod. mn. ǀ Morje teh shaloſtneh rod. mn. bogaboyezhih shien je bilu tihu, inu potroshtanu oſtalu ǀ Jeſt ſe veſſelim de vaſſ videm shaloſtne tož. mn. m, inu sgrevane ǀ hude inu shaloſtne tož. mn. ž zajtinge nam perneſesh ò Simeon ǀ te shalostne tož. mn. ž Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli nyh shaloſtna tož. mn. s ſerza ǀ veſselje v'revneh, inu shalostneh mest. mn. primer.> shaloſtnishi im. ed. m dan je donashi dan ǀ shaloſtnishi rod./tož. ed. ž poshte ena shena nemore na ſvejtu imeti
Število zadetkov: 9
Dostopnost