Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola
1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
3.2 kar je izrečeno
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah
TERMINOLOGIJA: deset besede
Pleteršnik
eklekticīzəm, -zma, m. izbiranje raznih modroslovnih naukov iz raznih sistem, der Eklekticismus (phil.), Cig. (T.).
Pleteršnik
gnosticīzəm, -zma, m. neka skupina verskih sistem 2.—5. veka, der Gnosticismus.
Celotno geslo Pohlin
jezik [jézik] samostalnik moškega spola
  1. jezik, tj. gibljiv mišičnat organ v ustih
  2. jezik, tj. sistem izraznih sredstev za sporazumevanje
Svetokriški
jezik -a m jezik, tj. 1. organ v ustih: de bi ta ſveti Jeſik im. ed. ſterhnil, inu pepel ratal ǀ ſe ne boy obeniga glida ſvoiga shivota tulikajn, kulikajn tiga ieſika rod. ed. ǀ jeſik tož. ed. ſi je griſil, obraſſ ſi je s' nohtmy praskal ǀ jesik tož. ed. ſi odgriſe ǀ imaio en ſam jeſik tož. ed. ǀ na jesiku mest. ed. ta nar ostudnishi krota je nij stala ǀ aku pak ima zherno shilo pod jeſikam or. ed., je ſnamine de noſſi zhernu jagnizhe ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam or. ed. taisto lishejo ǀ De bi imel ſtu jeſikou rod. mn., inu vſt bi vſe martre taiſtih vbogih dushiz dopovedat ne mogal 2. govor: moj preproſti jeſik im. ed. od leteh bo mogal govorit ǀ jesik im. ed. je ena gmajna vſiga hudiga ǀ she veliku vezh yh je umoril ieſik im. ed. ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika rod. ed. premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina ǀ Ta pervi Beſednik je s' penselzam ſvoiga jaſika rod. ed., s' farbo te huale taku lepu je bil pershono Epheſtionavo smalal ǀ ner vekshi kunsht je ſvoj jesik tož. ed. umojſtriti ǀ tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih tož. ed. odveſal ǀ nikuli Boga na jeſiku mest. ed. nimaio ǀ vednu v' nashim ſerzi, inu na jeſiki mest. ed. leto ſveto pejſſim … imete ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam or. ed. negreshil ǀ ga reserdish s'tuojm greshnim jesikam or. ed. ǀ Aku li is ieſikam or. ed. molite, vashe molitue nezh nevelaio ǀ ſo urshoh s' ſvojm hudobnim ieſikom or. ed. ǀ s'jeſikom or. ed. v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ s'jesikom or. ed. vam voshzhi en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte jeſike tož. mn. 3. sistem izraznih sredstev za sporazumevanje: leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku mest. ed. hozhe rezhi zhiſt ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku mest. ed. ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik tož. ed. ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ skuſi try jeſike tož. mn., namrezh grekesh, Judouski, inu Latinski je bilu sapiſſanu ǀ on vſe jesike tož. mn. govorij ǀ kakor de bi imela gnado vſe iesike tož. mn. govorit 4. govorec: Cardinala vſy jeſiki im. mn., inu Piſſary ſo hualili ǀ takushni jesiki im. mn. shlishio v'paku ǀ njega hualio vſy ieſiki im. mn., inu lubio vſe ſerza 5. žarek: Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy or. mn. zhastè muzh tiga Vſigamogozhiga
Prekmurski
návuk -a m
1. nauk, sistem spoznanj o čem: touie tou krátki navuk vöre TF 1715, 1; Katekizmus je znánya Návuk KMK 1780, A2 (3); Krátki Návuk Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, I; Návuk vogrszkoga jezika AIN 1876, 1; od právoga Boſjega návuka naidale vkrai zabloudi TF 1715, 3; csi pouleg etoga návuka 'zivés KŠ 1754, 9b; Pitao je od návuka nyegovoga KŠ 1771, 326; Da tak ſzprávoga návuka, Vſzi haſzek zadobimo BKM 1789, 147; ſze je kprávomi návuki pridrü'zo KŠ 1754, 11b; pokorni ſzte pa grátali návuki KŠ 1771, 460; Od vere návuka BRM 1823, V; vu ednom táli návuka vere ino 'zitka KAJ 1848, III; na bláſeni návuk pripela TF 1715, 3; ſzem razkálao na návuk od Bogá KŠ 1754, 6b; ſteri on eden Návuk vörjejo KMK 1780, 20; i na návuk gledoucs BKM 1789, 4; naj i nadale ſztálni bodo vu Kriſztuſovom návuki KŠ 1771, 613; Vu návuki práve vöre náſz zdr'zi BKM 1789, 152; i csüdivao ſze je nad Goſzpodnovim návukom KŠ 1771, 381; Ka je potrejbno zvün glávni Návukov znati KMK 1780, 6; Zobſztom me cseſztijo, ſteri vcsijo návuke KŠ 1754, 13; da vcsio tákse návuke, ki ſzo zapovidi lüdi KŠ 1771, 50; malo lüdi Vöre Návuke zná KMK 1780, 54; more znati, kak i prvinszke vörvajnszke návuke KOJ 1845, 90
2. pouk, nasvet: Navuk od blasenſztva ti verni SM 1747, 91; Krátki návuk KM 1790, 16; vörjejo, da dobrenávuk vecsa valá, nego zláto KOJ 1845, 7; po ministeriumi vadlüványa i návuka KAJ 1870, 1; csi ga na hüdi návuk vcsimo KŠ 1754, 39; gda te zdravi návuk ne bodo trpeli KŠ 1771, 651; vhüdom návuki, po pokouri doli trti KŠ 1754, 161; Po návuki KAJ 1848, IX; Pred návukom KAJ 1848, IX; Peſzen pred návukom BKM 1789, 292
Pleteršnik
prirǫ̑dən, -dna, adj. Natur-, natürlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; prirodni sistem, das Natursystem, prirodno telo, der Naturkörper, Cig. (T.); prirodna moč, die Naturkraft, Jan., Navr. (Let.); prirodni glasovi, C.; prirodne barve, natürliche Farben, Žnid.; — naturgemäß, Cig. (T.); prirodni stan, der Naturzustand; prirodno pravo, das Naturrecht, prirodno pesništvo, die Naturpoesie, Cig. (T.).
Prekmurski
račún -a m
1. število: Szám; racsun, broj KOJ 1833, 172; i napunyávao ſze je racsun vucsenikov vu Jeru'zálemi KŠ 1771, 357; tebé hváleni racsun Prorokov KM 1783, 29; Racsún KM 1790, 96; ki je bio zracsúna ti dvanájſzet KŠ 1771, 244; Bo'se, ſteroga ſzmilenoszti nega racsúna KM 1783, 31; Racſuna peſzka mourſzkoga Znás BKM 1789, 128; Pouleg 6. racsúna sze dr'sijo eti KOJ 1833, 98; Escse szo nyihovi szuperintendensi po racsúni 256, tálniczke bili KOJ 1848, 102
2. slovnično število: Pometávanye je Nomena po racsúnai ino casusai premenyanye KOJ 1833, 19
3. obračun, odgovor: kaj od vſzákſe márne rejcsi racsun dájo od nyé KŠ 1771, 40; i racsun dájo od lasztivnoga csinejnya KM 1783, 16; Racsún scsé vzéti Goſzpodin Boug od ludi SŠ 1796, 27; kai vſzi naſi vláſzi pred nyim ſzo racsuni BKM 1789, 337; Da i jaſz naj bodem z-vörnimi v-racsúni SŠ 1796, 86
4. računanje: nego more krájdo v-roke vzéti, da je to jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Novi mertuki leh'zési bodo vracsuni AI 1875, kaz. br. 6
5. sistem številk: Rimſzki, ali Deacski Racsún KMS 1780, A9b
6. misel: I vſze ono vracsúni más KŠ 1754, 248; Boug nigdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82
7. starostno obdobje: akoſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna TF 1715, 8
Pleteršnik
sistēm, m. sestav, sestava, das System.
Celotno geslo Pohlin
špel [špẹ̄l] samostalnik moškega spola

stara beseda jezik, tj. sistem znakov za sporazumevanje

Število zadetkov: 10