Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
síten -tna -o prid. (í ȋ)
1. ki z majhnimi, vztrajnimi zahtevami povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: ta človek je zelo siten; otrok je siten, ker je lačen in zaspan; ne bodite tako sitni; sitne ženske / siten kupec / to je rekel s sitnim glasom / kot psovka kar pojdi, sitnost sitna
// ekspr. nadležen: sitne muhe; siten kot muha, obad, osa
2. ekspr., v povedni rabi ki z vztrajnimi prošnjami, zahtevami skuša priti do česa: siten moraš biti, pa dosežeš, kar želiš
3. star. neprijeten, zoprn: siten opravek; to je res zelo sitna stvar
    sítno prisl.:
    sitno se držati / v povedni rabi: sitno je o tem govoriti; s smiselnim osebkom v dajalniku sitno mu je bilo, ko so ga vsi gledali
SSKJ²
podrépen tudi podrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ȇ)
nanašajoč se na predel pod repom: podrepni mrčes / ekspr. podrepna muha muha, ki nadleguje živino; siten kot podrépna muha zelo, hudo
● pog., slabš. podrépna muha zelo vsiljiv, nadležen človek
♦ vet. podrepni jermen jermen, ki se namesti vprežni živini pod rep
// ekspr. priliznjen, hinavski: prišel je tudi tisti podrépni možak / premeril ga je s podrépnim pogledom
SSKJ²
gríža1 -e ž (ȋ)
1. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko: dobiti, imeti grižo; siten ko griža
♦ čeb. griža bolezen čebel zaradi prenapolnjenosti črevesa z neprebavljivimi snovmi; med. amebna griža ki jo povzroča grižna ameba; krvava griža
2. slabš. siten ali slaboten človek: v šoli sedi zraven prave griže; kaj boš s to gosposko grižo / kot psovka le kdo te bo prenašal, griža sitna
SSKJ²
nakrémžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti gube, poteze kot pri joku: nakremžiti obraz, usta; zasmehljivo je nakremžila ustnice; otrok se je nakremžil
    nakrémžen -a -o:
    nakremžen obraz / ekspr. že ves dan je nakremžen siten, slabe volje
SSKJ²
čásih prisl. (ȃ)
star. včasih: časih sva se srečala z očmi / časih je bil dobre volje, časih pa tudi siten / poiskal je gostilno, kjer je že časih prenočeval
SSKJ²
dúhek1 -hka m (ȗ)
ekspr. manjšalnica od duh duhá: njegov duhek se spet nekaj repenči / bil je nemiren in siten duhek
SSKJ²
mévlja -e ž (ẹ̑)
nav. mn., zastar. ličinka, zlasti konjskega zolja: konj ima mevlje
● ekspr. mevlje ga koljejo nemirno, nestrpno se preseda, prestopa; nizko imeti mevlje v riti biti nemiren, nestrpen, siten
SSKJ²
navŕh1 prisl. (ȓ)
1. izraža dodajanje: dal mu je, kolikor je zahteval in še nekaj navrh / ekspr. že tako je bil siten, za navrh ga je pa še zob bolel
// nar. potem1, nato: leto navrh se je vrnil
2. nar. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo navrh / hotel je navrh, da bi se oblekel v gornje prostore
SSKJ²
neučákaven -vna -o prid. (ā)
star. neučakan: zelo neučakaven je bil, hotel je izvedeti vse naenkrat / siten in neučakaven je
SSKJ²
rávno člen. (á)
1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: ravno on je to storil / ravno tisto obleko bom kupil; avtomobil je ustavil ravno pred hišo / ravno tak je kot oče; ravno tako govori kot njegov brat; danes sem ga ravno tam srečal kot včeraj; ravno toliko vem kot ti / v vezniški rabi: siten je, ravno zato ga ne maram; to bo treba natančno razložiti. Ravno tako ni jasno vprašanje rokov / v povedni rabi premalo delamo, to je ravno / ravno prav, takoj pridem
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: ne grem s teboj, ravno nalašč ne; obleka mu je ravno prav; ravno toliko časa imava, da greva v trgovino
// navadno v zvezi s še izraža omejitev za uresničitev dejanja: zdaj bo ravno še čas, da prideva na ta vlak; skril se je v travi, tako da se je ravno glava še videla / ravno deset evrov imam še za avtobus samo, le
2. v nikalnih stavkih izraža rahlo omejitev: ravno klical te nisem, pa če si že tu, tudi prav; dež ni ravno potreben; ravno sprti nismo, prav radi se pa nimamo
// izraža nezadostno stopnjo: hrana ni ravno dobra; dekle ni ravno lepo; ni ravno najbolj pameten, je pa priden
3. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravno odpeljal / v vezniški rabi zalotili so ga, ravno ko je vdrl v blagajno
4. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: ravno odhajal je, ko sem prišel / v vezniški rabi ravno ko je hotel vstopiti, ga je nagovoril neznanec
5. natančno, natanko: danes je ravno pet let od očetove smrti; ravno tri metre blaga potrebujem za plašč
● ekspr. zakaj naj plačam ravno jaz izraža nezadovoljstvo, očitek; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; iron. ti se pa ravno spoznaš na te stvari nič se ne spoznaš; ekspr. ravno treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; star. kozarček ti ne bo škodoval, če ga ravno nisi vajen čeprav
SSKJ²
trèsk1 tréska in trêska in trésk -a m (ȅ ẹ̄, ē; ẹ̑)
1. močen, rezek glas ob streli: ob tresku se je živina stisnila k jaslim; treski in gromi
// temu podoben glas sploh: tresk granate / posoda je s treskom padla na tla; s treskom zapreti vrata
2. glagolnik od treščiti: prestrašil ga je tresk v bližnje drevo / bati se treska da bi treščilo / ekspr. med gromom in treskom je začelo liti treskanjem
// ekspr. strela: tresk na tresk je udarjal; hiter kot tresk
3. zelo slišen močen udarec: tresk kozarca ob zid / zgrudil se je od treska po glavi
● ekspr. odbiti sovražnika z gromom in treskom s hudim bojem; ekspr. sprejela ga je z gromom in treskom z glasnim zmerjanjem, psovanjem; star. domov je prišel kot sam tresk zelo jezen, siten
SSKJ²
bernjávs -a m (ȃ)
star. berač1: siten bernjavs / moje hčere ne bo dobil ta bernjavs
SSKJ²
brêj -a -e prid. (é)
navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja; nižje pog. siten kakor breja mačka
// knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov
SSKJ²
čemérnež -a [čəmernež- in čemernež-] m (ẹ̑)
ekspr. čemeren človek: njegova knjiga spravi celo čemerneže v smeh; to je siten čemernež
SSKJ²
déda -a tudi -e m (ẹ̑)
1. pog. stari oče: to je njegov deda
2. nar. moški, navadno starejši; dedec: siten deda
SSKJ²
gnjavátor -ja m (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kdor koga vztrajno, vsiljivo nadleguje: bil je pravi gnjavator; siten gnjavator
SSKJ²
godrnjàv -áva -o prid.(ȁ á)
ki (rad) godrnja: godrnjav človek; bil je siten in godrnjav; stanoval je pri godrnjavi gospodinji / razvlečena, godrnjava molitev / iz sobe so se slišali godrnjavi zvoki
    godrnjávo prisl.:
    godrnjavo ji je odgovarjal
SSKJ²
grížast1 -a -o prid. (ȋ)
1. slabš. slaboten, bolehen: tak grižast človek ni za delo / v sadovnjaku je bilo samo nekaj grižastih dreves
// siten, čemeren: ne bodi tako grižast
2. ki ima grižo; grižav: grižasti otroci
♦ čeb. grižasta čebela
SSKJ²
grížav -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima grižo: grižav bolnik
♦ čeb. grižava čebela
2. slabš. slaboten, bolehen: vsa družina je bolj grižava / vesel je bil še tako kislih in grižavih jabolk nezrelih, slabih
// siten, čemeren: kdo le mara tako grižavega človeka
SSKJ²
kričáj -a m (ȃ)
star. otrok, zlasti majhen: siten kričaj
Število zadetkov: 45