Zadetki iskanja
Svetokriški
siv -a prid. siv: na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti, inu vuss ſivu im. ed. m je bil ratal ǀ ſe je bila ſakrila s' ſivem or. ed. m plajsham, tu je s' enem ſivem or. ed. m oblakam ǀ Na meſti ſnigà ima ſive tož. mn. ž laſsy ǀ Slate lasy v'ſiue tož. mn. ž ſe preoberneio
Svetokriški
špeglast prid. jabolčno siv: Jeſt bi hotel imeti Eniga kojna, de bi imel glavo, urat, harbet, noge, inu trebuh kojnski, rep pak piſſan, shpeglaſt tož. ed. m, inu lep raunu kakor ga ima ta tiza pau (V, 427) Pomen je nastavljen po zapisu pri Kastelec-Vorencu: ṡhpéglaſti koyn, en koîn jabulzhne ſive farbe ‛equus scutalutus’. Prim. tudi nem. spiegelblank ‛svetel kot ogledalo’, kar Grimm navaja v zgledu, ki opisuje barvo konjskega vratu, in spiegelhaarig ‛s kakor ogledalo svetlečo dlako’, kar Grimm navaja v zgledu, ki opisuje barvo konjske dlake; → špegel.
Svetokriški
zamurec -rca m zamorec, Maver: En Samuriz im. ed. veni Zerkvi je bil nashal en poslazhen peld S. Miklausha ǀ hitrej en ſamuriz im. ed. bi beu ratal, kateri, od nature je zhern ǀ prideio tatye v' hisho tiga Samuriza rod. ed. ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza tož. ed. ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi im. mn. ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ enkrat Samorizy im. mn. s veliko mozhio ſo bily v' Shpansko deſhelo prishli ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou rod. mn. ǀ s' oblasti tyh ſamurizou rod. mn. réshil ǀ yh je odreshil od teh paklenskih Samurizu rod. mn. ǀ vam nej treba ſamurizom daj. mn. v' oblast priti ǀ de bi taiſtu supet Samurizom daj. mn. naſaj vſel ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil, meneozh ſamurize tož. mn. … pregnati ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy Samurizi or. mn. ǀ S. Samurizy or. mn. imamo vſe skuſi nyh ſpomin imeti ǀ 19. lejt je branil pred ſamurizi or. mn. taiſto deshelo Ker pomena ‛zamorec’ in ‛Maver’ nista vedno z gotovostjo ločljiva, so zgledi obravnavani v enem geselskem članku. Beseda je ljudskoetimološko naslonjena na dolenj.-notr. izgovarjavo zveze za mȗrjem < za mọ̑rjem, sicer vsebuje mur ‛črnec’ (16. stol.) < slovan. *murъ̏ ‛črn, temen’, prim. nar. rus. múryj ‛temno siv’. Na pomen je utegnilo vplivati srvnem. mōr(e) ‛zamorec’ ← lat. Maurus; → murski.
Število zadetkov: 3
Dostopnost