Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
skalíti1 -ím dov., skálil (ī í)
1. narediti kaj kalno, motno: race skalijo vodo / ekspr. žalost ji je skalila oči; pren. strah mu je skalil razsodnost
2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten dogodek, skrb skali veselje; skaliti komu srečo, mirno življenje / slabo vreme jim ni skalilo dobre volje / nesporazumi skalijo prijateljstvo; medsebojni odnosi so se skalili / razgrajači so skalili (nočni) mir
    skalíti se 
    izgubiti bistrost, čistost: kis, vino, voda se skali / bolniku so se skalile oči
    skaljèn -êna -o:
    skaljen studenec; njen mir je bil skaljen
SSKJ²
kazálec -lca [kazau̯ca tudi kazalcam (ȃ)
1. prst (roke) med palcem in sredincem: s kazalcem pokaže nanj; kazalec desne roke / dvignil je kazalec in mu požugal
// smernik, kažipot: s stene so sneli kazalec
2. podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke: kazalec kaže enajsto (uro); kazalec na uri se je premaknil na pet; kazalec na manometru, tehtnici / minutni, sekundni kazalec ki kaže minute, sekunde; v smeri urnega kazalca od leve proti desni
3. grafični element, ki kaže trenutni položaj na zaslonu in ga upravljamo z miško ali drugo kazalno napravo: premikati kazalec po zaslonu; prilepiti besedilo na mesto kazalca
4. publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: gre za pomemben časovni in stilni kazalec; kazalec življenjskih vrednot
// ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni kazalec; izračun kazalcev poslovnega uspeha
♦ 
avt. smerni kazalec luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje; teh. svetlobni kazalec svetlobno znamenje, ki kaže določene podatke, navadno na skali
SSKJ²
óster -tra tudi ôstra -o stil. prid., ostrêjši (ọ́, ó)
1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož; ostri zobje; ostra kosa; ostro rezilo; oster kot britev
// ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster pesek; na ostri skali se je opraskal
2. ki je ozke, koničaste oblike: ostri vrhovi gor; ostre ličnice / pokončna, ostra pisava / ekspr. ima dolg, oster nos
// ki ima izrazite mejne črte: ostri obrisi, robovi; ostre sence
3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev: oster sluh, vid, voh / ostro oko, uho
4. ki vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos: z ostrim glasom vprašati; oster odgovor; ni vzdržal njegovega ostrega pogleda; ostre besede; ostra kazen, kritika, ocena / predstojnik je bil oster človek; ne bodi tako oster
5. nav. ekspr. ki se pojavlja
a) v visoki stopnji, v močni obliki: oster glas, krik, pok, žvižg; oster okus, vonj; ostra bolečina; ostra svetloba / oster mraz hud; oster veter, zrak veter, zrak, ki vzbuja občutek hudega mraza; letos bo ostra zima / ostro podnebje podnebje s hudim mrazom in veliko vročino
b) v zelo izraziti obliki: oster ovinek / oster boj, spor; prišlo je do ostre medsebojne konkurence / ostre črte, poteze na obrazu; med obema področjema ni ostre meje
6. ekspr. bister, prodoren: oster opazovalec / oster duh, razum, um; ostro mišljenje
● 
ekspr. biti ostrega jezika odrezav, napadalen; ekspr. ima oster nos bistro, pravilno predvideva; šport. žarg. ostra igra neobzirna, zelo borbena igra; ostra paprika pekoča paprika
♦ 
bot. ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; fot. ostri posnetek posnetek, pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; ostra slika; gastr. ostra moka moka iz drobnih delcev; geom. ostri kot kot, manjši od 90°; voj. ostri naboj naboj s kovinsko kroglo
    óstro in ostró tudi ôstro prisl.:
    ostro dišati; ostro kaznovati, obsoditi, odgovoriti; ostro pogledati; pot zavije ostro na levo; ostro začrtane meje
SSKJ²
pádati -am nedov. (ā ȃ)
1. zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati
a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: opotekal se je in padal; padati na obraz, naprej, vznak / drevesa so padala z velikim truščem; brazde so pri oranju lepo padale
b) z višjega mesta: pri hoji po vrvi so sprva padali; ptice so zaradi mraza padale z vej / zavitki so mu padali iz naročja
// večkrat prenehati biti nameščen kje: stekelce pri očalih mu pada iz okvira; naramnica mu pada z rame / listje že pada z drevja odpada
2. premikati se v smeri navzdol zaradi lastne teže: v sanjah se mu je zdelo, da pada; podoba pastirja, ki pada v prepad; gledal je snežinke, kako se v vetru dvigajo in padajo; padati z veliko hitrostjo
// premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol zaradi lastne teže
a) pojavljati se: preden se je ulila ploha, so padale le debele kaplje; na tem mestu pada kamenje; vulkanski prah pada včasih tako na gosto, da se zmrači / v tem letnem času pogosto pada toča; sodra pada; dopoldne je padal dež je deževalo; v hribih bo padal sneg bo snežilo / brezoseb. kaže, da bo padalo deževalo
b) prihajati kam: jabolka padajo na cesto in se obtolčejo; na mesto so padale bombe; seme pada na preorano zemljo / ekspr. čebele so težko obložene padale na brado so sedale, se spuščale; saje padajo na tla se usedajo
// udarjati, zadevati: kaplje so padale po dežniku; ekspr. če bi solze padale po trdi skali, bi se omehčala / ekspr.: palica je padala po njegovem hrbtu; trde pesti so padale po njem; brezoseb. padalo je po glavi, hrbtu, rokah; pren., ekspr. težko padajo njegove besede
3. pojavljati se, nastopati na površini: svetloba pada na mizo; njegova senca je padala na pesek / zavese so bile spuščene, da sonce ne bi padalo v sobo sijalo / ponoči pada rosa
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: v tem času že začne padati slana; ekspr. na zemljo pada noč noči se
4. pog. nepričakovano, nenapovedano prihajati: v sobo so padali drug za drugim kakor brez uma / pisma s fronte so le poredkoma padala v našo hišo
5. biti v položaju v smeri navzdol: črni brki mu padajo čez ustnice; dolgi lasje so ji padali na ramena
// navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padajo; narediti zavesi dvojni rob, da lepše pada
6. biti čedalje nižji v določeni smeri: pot je začela padati; planota proti jugu rahlo pada / ekspr. strmo pobočje pada v sotesko
7. manjšati se, zniževati se, navadno v precejšnji meri: zračni pritisk pada; njegov vpliv pada; zanimanje za knjigo je začelo padati / cene padajo; kvaliteta izdelkov pada / obisk pada / publ. dolar pada vrednost dolarja se manjša / publ. kulturno padati postajati manj kulturen
// prihajati na nižji ton, manjšo glasnost: pesem je padala in naraščala; glas ji je postopoma padal
// s prislovnim določilom prihajati v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: padal je čedalje globlje; nasprotniki naše države so padali vse nižje in nižje
8. biti drug za drugim osvojen, vdajati se: mesta so padala skoraj brez odpora / zaradi izdaj so padale tudi javke
// publ. izgubljati vpliv, veljavo, položaj: stare teorije padajo in nastajajo nove / rekordi padajo jih presegajo / politična nasprotja padajo izginjajo
9. biti drug za drugim ubit v boju: na fronti so padali možje in fantje / publ. v Gramozni jami so padali talci so streljali talce / ekspr. ljudje so padali od neke čudne bolezni umirali; zaradi insekticidov so čebele padale v rojih; padali so kot muhe
10. ekspr., navadno v zvezi s po ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: ni mogel do besede, kar naprej so padali po njem / sovražniki so padali po naši deželi si jo prisvajali, jo napadali
11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: padajo očitki, da so ljudje premalo obveščeni; med streljanjem so glasno padali ukazi; padala so vprašanja vpraševali so / pog. padali so ukori dani so bili
12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z v izraža nastopanje stanja, kot ga nakazuje določilo: padati v apatijo; padal je v hude duševne krize; pog. zdelo se mu je, da pada v nezavest omedleva; publ.: padati v obup postajati obupan; iz dneva v dan pada v večjo odvisnost postaja bolj odvisen / publ. padati v napako delati napako
13. pog. večkrat priti na, biti na: državni prazniki padajo na različne dneve v tednu / njegovo bivanje v Franciji pada v čas okupacije v Franciji je bival med okupacijo
● 
pog. v prepirih so padale ostre besede bile izrečene; ekspr. za to bodo še glave padale bodo ljudi ubijali; ekspr. če ne boš ubogal, bo padalo boš tepen; ekspr. padati iz hajke v hajko doživljati pogostne hajke; ekspr. zadovoljiti se z drobtinami, ki padajo z bogatinove mize z dobrinami, ugodnostmi, ki so za tega, ki jih da, nekaj nepomembnega, odvečnega; pog. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo; vznes. fantje so padali v prerane grobove prezgodaj umirali; ekspr. te besede so mu padale v srce so ga prizadevale; pog. težke veke mu same od sebe padajo vkup postaja zelo zaspan
♦ 
mat. funkcija pada z večanjem neodvisne spremenljivke se odvisna spremenljivka zmanjšuje
    padáje knjiž.
    padajoč: padaje v prepad
    padajóč -a -e:
    padajoča in vzpenjajoča se cesta; padajoče kamenje; mehko padajoče tkanine
     
    jezikosl. padajoča intonacija nekdaj intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; mat. padajoče zaporedje števil; meteor. padajoči veter veter, ki nastane pri prehajanju hladnega zraka čez gorsko prepreko
SSKJ²
kúščar -ja m (ū)
1. plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom: izumrli kuščarji; anatomija kuščarjev; razvaline so zdaj prebivališče kač in kuščarjev
 
zool. kuščarji luskarji, ki imajo navadno razvite noge, Sauria
// nar. zelenec: na skali je zagledal (zelenega) kuščarja; od jeze je zelen kot kuščar
2. nar. priprava za prižiganje možnarjev: V malem ognju se je grel kuščar, a po robu je čepelo nad trideset nabitih možnarjev (Prežihov)
SSKJ²
oprijemálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za oprijemanje: oprijemalno orodje / oprijemalni kaveljčki stebla
 
bot. oprijemalna korenina korenina na steblu navadno bršljana za oprijemanje po deblu, skali; zool. oprijemalna noga noga s palcem, ki se lahko stika z drugimi prsti
SSKJ²
požirálnik -a [požirau̯nik tudi požiralnikm (ȃ)
1. cevast organ, ki poteka, vodi od žrela do želodca: poškodbe požiralnika; požiralnik in sapnik
2. odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: vhod v požiralnik; jame in požiralniki
 
geogr. luknja v skali, v katero se steka voda
3. nav. ekspr. odprtina, v katero kaj izginja: metati snope v požiralnik mlatilnice / kuhinjski požiralnik lijak
4. pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja: cestni, dvoriščni požiralnik
SSKJ²
pregréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ)
segreti skozi površino, v celoti: snov je treba pred obdelavo pregreti; zemlja se mora pred setvijo pregreti / sonce je pregrelo blazine; ekspr. na vroči skali sem se čisto pregrel
// nav. ekspr. preveč segreti: pregreti mleko; kosilo sem si pregrel
    pregréti se nav. ekspr.
    postati zelo vroč, znojen: pregrel se je in prehladil; če boš tako delal, se boš pregrel
    pregrét -a -o:
    pregret zrak
     
    avt. pregret motor trajno poškodovan motor zaradi prevelikega segretja motornih delov; fiz. pregreta para para, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča; pregreta tekočina tekočina, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča, ne da bi izparela
SSKJ²
raztréščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. razbiti, razdrobiti: raztreščiti kozarec; zrcalo se je raztreščilo na tisoč koščkov / grozil mu je, da mu bo raztreščil glavo / vihar je raztreščil ladjo; čoln se je raztreščil ob skali
    raztréščiti se 
    razleteti se, eksplodirati: granata se mu je raztreščila v rokah
    raztréščen -a -o:
    raztreščena ladja; od udarca raztreščena vrata
SSKJ²
skalíti2 -ím dov., skálil (ī í)
vzkaliti, vzkliti: pšenica je že skalila / seme skali / krompir v kleti je skalil pognal cime; pren., pesn. seme zla je skalilo
    skaljèn -êna -o:
    skaljen ječmen
SSKJ²
sónčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑)
izpostavljati telo, del telesa delovanju sončnih žarkov: sončiti dojenčka; sončiti bolno nogo; fantje plavajo in se sončijo; sončiti se na terasi, ob reki / na skali se sonči kuščar
    sónčiti se ekspr.
    1. biti, nahajati se kje obsijan s soncem: na pobočju se sonči vas
    2. v zvezi z v biti v veliki meri deležen naklonjenosti koga: sončiti se v ljubezni staršev; sončil se je v njegovi milosti
     
    ekspr. sončil se je v očetovi slavi tudi on je bil deležen očetove slave; ekspr. sončiti se v svoji slavi biti slaven in čutiti v tem zadovoljstvo
SSKJ²
spésniti1 -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. vzeti, ukrasti: fant mu je spesnil denar; spesniti zavojček s police
● 
nar. večkrat spesne kako robato nehote reče, pove
    spésniti se 
    1. izmuzniti se, izmakniti se: snop se je spesnil z voza / sreča se mu je spesnila iz rok
    2. brezoseb. zdrsniti, spodrsniti: na mokri skali se mu je spesnilo
SSKJ²
spodletéti -ím tudi izpodletéti -ím dov., spodlêtel tudi izpodlêtel (ẹ́ í)
1. spremeniti smer premikanja ob dotiku s čim trdim, gladkim: sekira spodleti ob grči / urezal se je, ker mu je nož spodletel / dobro drži, da ti žebelj ne spodleti
// brezoseb. spodrsniti, zdrsniti: na ledu, mokri skali mu je spodletelo
2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, namera, poskus, ukana spodleti; vse, česar se loti, mu spodleti; brezoseb.: v poklicu mu je večkrat spodletelo; priznal je, da mu je v matematiki spodletelo da je dobil negativno oceno
    spodletèl in spodletél tudi izpodletèl in izpodletél -éla -o:
    spodletel načrt, napad
SSKJ²
stopínja -e ž (í)
1. odtis, sled noge na podlagi: pobrisati stopinje na parketu; za seboj je puščal velike stopinje; hodil je po očetovih stopinjah v snegu; človeške, živalske stopinje; stopinje v travi
// dotik noge na podlago pri hoji: tla so se pri vsaki stopinji udirala / čeprav je pazil, so se stopinje poznale na tleh
2. korak: pri vsaki stopinji ga je zabolelo; hitre, počasne stopinje / stopinje se bližajo, izgubljajo; zunaj je zaslišala lahke stopinje / imela je še kakih deset stopinj do hiše
3. enota za merjenje temperature: odčitati stopinje; bilo je minus dvajset stopinj [–20°], pog. dvajset stopinj pod ničlo; temperatura nad sto stopinjami / stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100°
● 
ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; iti po očetovih stopinjah posnemati ga; star. nizka stopinja izobrazbe raven, stopnja; naslednje srečanje je bilo za nekaj stopinj manj prisrčno nekoliko; ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma
♦ 
alp. stopinja vdolbina, narejena v led, sneg za oporo nog; geogr. dolžinska stopinja enota za merjenje zemljepisne dolžine; širinska stopinja enota za merjenje zemljepisne širine; geom. (kotna) stopinja devetdeseti del pravega kota; mat. ločna stopinja enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice
SSKJ²
zajéda -e ž (ẹ̑)
1. kar naredi voda v kopno z odnašanjem materiala: ustaviti ladjo v globoki zajedi / morske zajede
2. alp. vdolbina v skalovju z zelo razprtima stenama: plezati po zajedi / otipati zajedo v skali
SSKJ²
zdŕk -a m (ȓ)
glagolnik od zdrkniti: zdrk stenske ure / zdrk svedra pri vrtanju / zdrk na ledu, skali zdrs
SSKJ²
dolbína -e [dou̯binaž (í)
star. vdolbina: plitva dolbina; vzbokline in dolbine; dolbina v skali / dolbine za kipe v zidu
SSKJ²
dolbínica -e [dou̯binicaž (í)
manjšalnica od dolbina: dolbinice in razpoke v skali
SSKJ²
góž1 -a m (ọ̄)
velika nestrupena kača: gož se je grel na skali
SSKJ²
izjéda -e ž (ẹ̑)
1. vdolbina, ki jo naredi voda: izjede na kraških tleh; izjeda v skali
2. med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi; razjeda: kisline povzročajo izjede; izjede in opekline
// razpadanje tkiva na koži ali sluznici: izjede na nogi
Število zadetkov: 38