gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slame
SINONIMI:
nar. pod1
Zadetki iskanja
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
pléva Frazemi s sestavino pléva:
delíti pléve od zŕna, ločíti pléve od zŕna, ločíti pléve od zŕnja, ločíti zŕnje od plév, ločíti zŕno od plév
delíti pléve od zŕna, ločíti pléve od zŕna, ločíti pléve od zŕnja, ločíti zŕnje od plév, ločíti zŕno od plév
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
bȃjta -e ž
Celotno geslo
Etimološki
bastȃrd -a m
Celotno geslo
Etimološki
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
Celotno geslo
Etimološki
lomīti lọ́mim nedov.
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
skedȅnj -dnjȁ m
Celotno geslo
Etimološki
šūpa -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
pę́tre, -tər, f. pl. ein Brettergerüst zur Aufbewahrung von Stroh oder Heu in Stallungen, Scheunen u. dgl., Gor.; pasti s peter doli na skedenj na trde deske, Zv.; na petrah seno skladati, Gor.; (pravilneje: petra, n. pl. prim. petro).
Pleteršnik
skədə̀nj, -dnjà, m. die Scheune, die Scheuer; der Dreschboden, die Tenne, Mur., Cig.; — tudi: skə̀dənj, Štrek.; — prim. skegenj, škegen, stvn. scugin, scugina, Scheune, Mik. (Et.).
Pleteršnik
Pleteršnik
státi, stȃnem, vb. pf. 1) treten: počakaj, da stanem pogledat na vrt! stal sem za skedenj, s konja, s postelje stati, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) ankommen, zu stehen kommen, kosten (v tem pomenu tudi impf., Mik.), to me težko (s težka, Dol.) stane, das kommt mir schwer an; kar ljudje radi store, to jih lahko stane, Trub. (Post.); ko bi me glavo stalo, wenn es mich den Kopf kosten sollte; koliko te stane hiša? wie hoch kommt dir das Haus zu stehen? Odrešenika smo veliko stali, C.; — 3) = vstati, ogr.-Valj. (Rad); — 4) s. se, geschehen, C.
Pleteršnik
ščúrkov, adj. Grillen-: š. skedenj, neka igrača s koščki lesa, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let. 1892, 39.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
škègen -gna tudi škègenj -gnja m skedenj: Skegyen Tsür KM 1790, 95; Tsür; skegyen KOJ 1833, 177; pseniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; ſzilje v-skegyen ſzpravo KM 1790, 32; fticze niti ne ſzprávlajo vu skegnye KŠ 1771, 20; szemen Vu skegnye vküppoberte KAJ 1848, 406; ogen 100 skegnyov zapepélo AIP 1876, br. 5, 7; skegnye vidi KAJ 1870, 115
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 115
Dostopnost