// ekspr. povzročati duševne bolečine: krivica skeli; neuspeh ga je skelel v dno duše
● ekspr. vest jo skeli ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde
- skelèč -éča -e: skeleča bolečina; misel je bila skeleča; prisl.: skeleče pičiti
Zadetki iskanja
SSKJ
skeléti -ím [kəl in kel] nedov., skelì in skêli (ẹ́ í) povzročati ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju: udarci s šibo dolgo skelijo / hrbet, oko me skeli; ozebline, rane so skelele / brezoseb. skelelo ga je od udarcev / svetloba skeli v oči
// ekspr. povzročati duševne bolečine: krivica skeli; neuspeh ga je skelel v dno duše
● ekspr. vest jo skeli ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde
// ekspr. povzročati duševne bolečine: krivica skeli; neuspeh ga je skelel v dno duše
● ekspr. vest jo skeli ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde
SSKJ
vžígati2 -am nedov. (ī ȋ) z žarečim predmetom delati kaj v kaj: vžigati znamenja; vžigati v kožo, les / vžigati na čelo, kožo
● knjiž. vžigati srcu skeleče rane povzročati
● knjiž. vžigati srcu skeleče rane povzročati
SSKJ
zanóhtati se -am se dov. (ọ̑) s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pojavitev skeleče bolečine za nohti, v prstih zaradi mraza: bilo je tako mraz, da se mu je zanohtalo
Število zadetkov: 3
Dostopnost